<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba PRp 296/2009

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2009:PRP.296.2009
Evidenčna številka:VSK0004469
Datum odločbe:19.11.2009
Senat, sodnik posameznik:
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
Institut:postopek o prekršku - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - prednost na križišču

Jedro

Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da so bila odločilna dejstva v sodbi sicer pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo (7. odst. 163. čl. ZP-1). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da obdolženi, ki je videl prometni znak pred križiščem in vedel, da z neprednostne pelje na prednostno cesto, s tem, ko je počasi lezel v križišče, prekrška, ki se mu ga očita z obdolžilnim predlogom predlagateljice postopka, ni storil. Nikakršnega dvoma ni, da bi moral obdolženec, ki se je vključeval v promet na prednostni cesti, pustiti mimo vsa vozila, ki so v tistem trenutku vozila po prometnem pasu na katerega se je vključeval. Glede na to, da je obdolženi zapeljal v križišče, kljub temu, da je vedel, da nima prednosti, pa ni nikakršnega dvoma, da je kritično situacijo povzročil prav obdolženi. V skladu z določbami drugega odstavka 2. čl. ZVCP-1 sme vsak udeleženec cestnega prometa pričakovati, da bodo vsi udeleženci cestnega prometa ravnali v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa. Tako bi bilo v obravnavani zadevi pričakovano ravnanje obdolženca, da bi ob vključevanju v promet na prednostni cesti pustil mimo vozilo oškodovanca, ki je v tistem času vozil po prometnem pasu na katerega se je obdolženi vključeval. Tudi če drugi udeleženec prometne nesreče ne bi vozil s primerno hitrostjo (obdolženi s tem v zvezi ni predlagal nobenih dokazov), bi s tem lahko sicer kršil določbe o hitrosti vožnje, zgolj takšna okoliščina, pa sama po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da je obdolženi zaradi kršitve določbe 44. čl. ZVCP-1 povzročil prometno nesrečo prve kategorije, torej prometno nesrečo, pri kateri je nastala samo materialna škoda (1. alineja 2. odst. 134. čl. ZVCP-1).

Izrek

Sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da je obdolženi A. B., odgovoren za prekršek po določbi prvega odstavka 234. čl. ZVCP-1, ki ga je storil s tem, da je dne 21. septembra 2008 ob 15.30 uri zaradi kršitve določbe prvega odstavka 44. čl. ZVCP-1 povzročil prometno nesrečo prve kategorije, s tem, da kot voznik osebnega avtomobila, ki se je s parkirišča blagovnega centra v N. G. vključeval v promet na prednostno cesto s ceste, ki je bila označena s prometnim znakom pred križiščem Ustavi (II-2), ni pustil mimo osebnega avtomobila, ki ga je po prednostni cesti z njegove leve strani pripeljal S. P., kateri je v križišču vozil naravnost proti izhodu s parkirišča, zaradi česar je med voziloma prišlo do trčenja, pri katerem je na obeh vozilih nastala premoženjska škoda.

Po določbi prvega v zvezi z določbo drugega odstavka 234. čl. ZVCP-1 se obdolžencu izreče globa 300,00 EUR (tristo evrov) in stranska sankcija 5 (pet) kazenskih točk. Obdolženec mora globo plačati v roku 30 dni od vročitve te sodbe. V primeru neplačila se globa izterja tako, da se mu določi uklonilni zapor, ki traja, dokler obdolženec ne plača globe, vendar najdlje do 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Če obdolženec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se globa izterja prisilno. Do izteka roka za plačilo globe lahko obdolženec predlaga, da globo plača v obrokih. Obdolženec lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zapora sodišču predlaga, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.

Obdolženec mora kot stroške postopka plačati sodno takso, ki se odmeri s posebnim plačilnim nalogom po določbah Zakona o sodnih taksah (dalje ZST-1) .

Obrazložitev

A

1.Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zoper obdolženega A. B. postopek zaradi prekrška po določbi prvega odstavka 234. čl., v zvezi z drugim odstavkom 44. čl. zaradi kršitve prvega odstavka 44. čl. ZVCP-1 na podlagi določbe 5. točke prvega odstavka 136. čl. Zakona o prekrških (dalje ZP-1) ustavi, ker ni dokazano, da bi obdolženi storil prekršek. Sklenilo je še, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

2.Proti sodbi je pritožbo vložila predlagateljica postopka o prekršku, PPP N. G.. Predlagateljica meni, da dokazi v spisu ne dopuščajo dvoma o odgovornosti obdolženca in je presoja sodišča, ko se sklicuje na izpovedbo obdolženca, povsem subjektivna ocena, saj bi morala imeti izpovedba obdolženca pri presoji enako težo kot izpoved drugega udeleženca, S. P., ki pa ni bil zaslišan. Sodišče bi zaradi razjasnitve prometne nesreče in glede ureditve prometnega režima na parkirišču, lahko zaslišalo tudi policista, ki sta prometno nesrečo obravnavala, pa tega ni storilo. Pritožnica opozarja na obdolženčev zagovor, v katerem je le-ta navedel, da se je moral večkrat ustaviti zaradi nepreglednosti križišča, saj zaradi stebrov ni imel dobre preglednosti. Ko je imel cesto z leve strani prazno, ni zapeljal na prednostno cesto, ampak je še čakal in se pomikal naprej, dokler ni bilo prepozno, torej je v celoti kršil določilo prvega odstavka 44. čl. ZVCP-1 in izsiljeval prednost pred drugim udeležencem, ki je vozil po prednostni cesti. Pritožnica predlaga, da se sodba razveljavi in obdolženca spozna za odgovornega za očitani prekršek.

3.Na pritožbo predlagateljice postopka je odgovorila zagovornica obdolženega, odvetnica K. M.. Meni, da pritožba predlagateljice postopka ni utemeljena in predlaga, da jo višje sodišče zavrne, podrejeno pa v primeru glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje nanjo povabi.

B

4.Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da so bila odločilna dejstva v sodbi sicer pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo (7. odst. 163. čl. ZP-1).

5.Kot je navedlo sodišče prve stopnje, je obdolženi v zagovoru povedal, da je vozil očetov službeni avtomobil, trčenje se je zgodilo na parkirnem prostoru, ob uri, ko je bila na parkirišču precejšnja gneča. Bil je previden med vožnjo po parkirišču, tudi pri vključevanju na prednostno cesto, saj je pred križiščem na stebru videl prometni znak „Stop“, torej se je zavedal, da nima prednosti, zato se je pred vključevanjem ustavil. Ker preglednosti s tiste pozicije ni imel dobre, prav zaradi stebrov, je z vozilom potegnil še malo naprej, nato dobro pogledal v levo, ni bilo nobenega avtomobila. Še malo je šel naprej in kontroliral prometno situacijo, na levi strani je bilo prazno. Ko je šel od stebra še malo naprej, pa je z leve strani pripeljal drugi udeleženec in prišlo je do trčenja. Izraža utemeljen dvom, če je on res pripeljal po parkirišču s primerno hitrostjo, misli, da je za vožnjo po parkirišču celo omejitev hitrosti na 10 km/h, saj so na parkirišču postavljeni prometni znaki za takšno omejitev. Trčenje je bilo kar silovito. Na njegovem vozilu so bili poškodovani sprednji levi del, ležišče za sprednje levo kolo, bil je zvit nosilec, poškodovan je bil blatnik, luči so počile, na drugem vozilu pa so bile tudi precejšnje poškodbe: sprednja maska, hladilnik, takoj je začela puščati tekočina, odbijač, luči, sprednjo registrsko tablico je drugi voznik dobil ca. 20 m stran. Vse našteto pa po njegovem kaže, da ni mogel pripeljati najbolj previdno. Sam je vozil po predpisih, bil je ob vključevanju na parkirišču previden in se je prepričal o prometni situaciji. Če bi drugi voznik vozil počasi in previdno, tudi če bi prišlo do trka, bi bile poškodbe zanemarljive.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da stori prekršek po prvem odstavku 234. čl. ZVCP-1 voznik, ki povzroči prometno nesrečo, če ravna v nasprotju z določbo 44. čl. navedenega zakona. Prvi odstavek 44. čl. ZVCP-1 določa, da mora voznik pri vključevanju v promet na prednostni cesti pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka, kadar se vključuje v promet na prednosti cesti s ceste, ki je s predpisano prometno signalizacijo označena kot neprednostna. Prav tako se je treba strinjati s sodiščem prve stopnje, ko navaja, da vožnja po parkirišču nakupovalnega središča zahteva skrajno previdno vožnjo prav zaradi tega, ker je tam veliko gneče in prometa. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da obdolženi, ki je videl prometni znak pred križiščem in vedel, da z neprednostne pelje na prednostno cesto, s tem, ko je počasi lezel v križišče, prekrška, ki se mu ga očita z obdolžilnim predlogom predlagateljice postopka, ni storil. Nasprotno. Okoliščine, kot so vključevanje v promet na prednostni cesti s površine kot je parkirišče blagovnega centra, v ničemer ne odstopajo od okoliščin, ki jih ureja citirana določba 44. čl. ZVCP-1 v prvem odstavku. Nikakršnega dvoma ni, da bi moral obdolženec, ki se je vključeval v promet na prednostni cesti, pustiti mimo vsa vozila, ki so v tistem trenutku vozila po prometnem pasu na katerega se je vključeval. Glede na to, da je obdolženi zapeljal v križišče, kljub temu, da je vedel, da nima prednosti, pa ni nikakršnega dvoma, da je kritično situacijo povzročil prav obdolženi. Obdolženec je sicer v svojem zagovoru izrazil dvom, ali je drugi udeleženec v prometni nesreči S. P. pripeljal s primerno hitrostjo, vendar ga to odgovornosti za očitani prekršek ne odvezuje. V skladu z določbami drugega odstavka 2. čl. ZVCP-1 sme vsak udeleženec cestnega prometa pričakovati, da bodo vsi udeleženci cestnega prometa ravnali v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa. Tako bi bilo v obravnavani zadevi pričakovano ravnanje obdolženca, da bi ob vključevanju v promet na prednostni cesti pustil mimo vozilo oškodovanca, ki je v tistem času vozil po prometnem pasu na katerega se je obdolženi vključeval. Tudi če drugi udeleženec prometne nesreče ne bi vozil s primerno hitrostjo (obdolženi s tem v zvezi ni predlagal nobenih dokazov), bi s tem lahko sicer kršil določbe o hitrosti vožnje, zgolj takšna okoliščina, pa sama po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da je obdolženi zaradi kršitve določbe 44. čl. ZVCP-1 povzročil prometno nesrečo prve kategorije, torej prometno nesrečo, pri kateri je nastala samo materialna škoda (1. alineja 2. odst. 134. čl. ZVCP-1). Obdolženi je prekršek storil iz malomarnosti, saj ni ravnal s potrebno pazljivostjo, s katero bi glede na okoliščine (vključevanje v promet na prednostni cesti s parkirišča v času, kot sam navaja, ko je bila precejšnja gneča) in osebne lastnosti (voznik začetnik s šestmesečnim vozniškim stažem) moral in bil zmožen ravnati.

7.ZVCP-1 v 234. čl. določa: „(1) Če udeleženec cestnega prometa s prekrškom povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 200,00 EUR. Vozniku motornega vozila se izreče tudi pet kazenskih točk, lahko pa se mu izreče prepoved vožnje motornega vozila. (2) Sankcija, izrečena v skladu s prejšnjim odstavkom, ne more biti nižja od sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek.“. Glede na takšno zakonsko določbo je višje sodišče obdolžencu kot primerno izreklo sankcijo – globo v znesku 300,00 EUR (globa, ki je predpisana za temeljni prekršek po 44. čl. ZVCP-1) ter stransko sankcijo pet kazenskih točk, za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije. Po presoji višjega sodišča sta izrečeni glavna in stranska sankcija primerni glede na težo prekrška in stopnjo odgovornosti obdolženca, pri čemer je višje sodišče pri odmeri globe upoštevalo, da obdolženi nima lastnih sredstev za preživljanje ter da doslej ni bil kaznovan. Izrek sodbe o roku za plačilo globe, posledicah neplačila globe ter možnosti, da obdolženec predlaga plačilo globe na obroke, kot tudi možnosti, da predlaga nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, temelji na določbah prvega in drugega odstavka 18. čl. ZP-1 ter določbah 19. čl. ZP-1.

8.V skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 je višje sodišče odločilo tudi o stroških postopka ter jih na podlagi prvega odstavka 144. čl. naložilo v plačilo obdolžencu. Glede na navedeno zakonsko določbo mora obdolženi kot stroške postopka plačati sodno takso, ki se s posebnim plačilnim nalogom odmeri po tarifnih številkah 8111 in 8114 ZST-1.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o prekrških (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZP-1-UPB3 - člen 163
Zakon o varnosti cestnega prometa (2004) - ZVCP-1 - člen 44, 44/1, 234

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.10.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ3NTQy