VSK sodba PRp 9/2010

Jedro

ZVCP-1 v določbi 2. odst. 131. člena vzpostavlja zakonsko domnevo, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu. Vendar pa zgolj dokaz prisotnosti psihoaktivnega zdravila kot je tramadol in metabolita kokaina, kot je benzoilekgonin v urinu, ne more biti merilo za ocenjevanje zmanjšane sposobnosti obdolženca za vožnjo v času, ko so ga policisti na cesti ustavili. Znano je namreč, da se mamila kot tudi psihoaktivna zdravila (odvisno od vrste, načina vnosa v telo, količine, pogostosti jemanja) zadržujejo v organizmu še dolgo po zaužitju, vsekakor tudi po času, ko njihov učinek že izzveni. Kot je bilo že večkrat povedano v podobnih primerih, prisotnost teh snovi ali njihovih metabolitov v urinu dokazuje le uživanje določene vrste mamila ali psihoaktivnega zdravila v nekem času in prisotnosti teh snovi v urinu ni mogoče vedno povezovati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti za vožnjo v času obravnavanega prekrška. Šele prisotnost takšnih snovi v krvi je lahko zanesljiv dokaz, da je oseba pod njihovim vplivom. V obravnavani zadevi izvedenstvo, ki bi na podlagi rezultatov opravljene toksikološke analize lahko potrdilo ali ovrglo trditev, da je obdolženec vozil pod vplivom prepovedane droge in psihoaktivnega zdravila, ni bilo odrejeno. Glede na to, da takšnega predloga s strani predlagateljice postopka o prekršku pred sodiščem prve stopnje ni bilo, ga ob odločanju o pritožbi obdolženca tudi ni mogoče odrediti (3. odst. 157. čl. ZP-1).

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega se ugodi in se postopek o prekršku zoper obdolženega I. G. zaradi prekrška po določbi 3. odstavka 131. člena, ki naj bi ga storil s tem, da je dne 4.1.2009 ob 01.30 uri po regionalni cesti R2/409 iz smeri betonarne v D. proti K. kot voznik začetnik vozil osebni avtomobil, čeprav je bil pod vplivom mamil in psihoaktivnih zdravil, saj je s strokovnim pregledom bila ugotovljena prisotnost benzoilekgonina in tramadola v njegovem organizmu, na podlagi določbe 5. točke 1. odstavka 136. člena ZP-1 ustavi.

Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi I. G. odgovoren za prekršek po določbi 3. odstavka 131. člena ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa 950,00 EUR in stranski sankciji 10 kazenskih točk kot vozniku začetniku za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije, s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan, ko je storil ta prekršek. Sodišče prve stopnje je še sklenilo, da mora na podlagi 1. odst. 144. čl. Zakona o prekrških (ZP-1) obdolženec plačati stroške toksikološke preiskave v znesku 705,86 EUR in sodno takso, ki bo po pravnomočnosti sodbe odmerjena s posebnim plačilnim nalogom.

Proti takšni sodbi je pritožbo vložil obdolženčev zagovornik, kot navaja, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da zadevo vrne v ponovno sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe in po uradni dolžnosti na podlagi določb 159. čl. Zakona o prekrških (ZP-1), je višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne presoje listinskih dokazov zmotno zaključilo, da je obdolženemu I. G. dokazana odgovornost za prekršek po tretjem odstavku 131. čl. ZVCP-1, ki ga stori voznik, ki v cestnem prometu vozi motorno vozilo pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Zato je ob uporabi določbe 8. odstavka 163. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje spremenilo.

Sodišče prve stopnje je, poleg presoje obdolženčevega zagovora, sodbo oprlo na listinske dokaze v spisu, ki jih je prebralo v dokaznem postopku, in sicer, zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oz. simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu z dne 4.1.2009, odredbo s katero je bil obdolženec napoten na strokovni pregled, da se preveri ali je pod vplivom mamil ali psihoaktivnih zdravil, zdravniško preiskavo ter poročilo o opravljeni toksikološki preiskavi z dne 22.1.2009.

Iz naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi ter urina zaradi ugotavljanja vpliva alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil (speto k prilogi A3 spisa) je razvidno, da sta bila dne 4.1.2009 po odredbi policista (40 oz. 45 minut po zaustavitvi) obdolžencu v ZD Koper odvzeta vzorca krvi in urina (ob 02.10 uri kri in ob 02.15 uri urin), zdravnik, ki je opravil zdravniški pregled, kot sestavni del strokovnega pregleda (133. člen ZVCP-1), pa je v oceni vpliva mamil in psihoaktivnih zdravil navedel, da le ta pri obdolžencu ni zaznaven.

Iz poročila o toksikološki preiskavi, ki jo je opravil Inštitut za sodno medicino, Medicinske fakultete v Ljubljani dne 22.1.2009 (priloga A3 spisa) je razvidno, da je bil rezultat kromatografske preiskave vzorca urina, ki je bil v preiskavo pravilno dostavljen in pravilno opremljen, pozitiven glede prisotnosti psihoaktivnega zdravila Tramadol, glede mamil, pa je bil rezultat pozitiven glede benzoilekgonina in metabolita THC (THC-COOH), imunokemijska preiskava urinskega vzorca (preliminarna instrumentalna in hitri testi) pa je pokazala pozitiven rezultat glede THC in metabolitov ter kokaina in metabolitov.

Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje štelo obdolžencu za dokazano prisotnost benzoilekgonina (to je metabolita kokaina, ki ni uvrščen v seznam prepovedanih drog), in tramadola (to je opioidnega analgetika, ki se na trgu pojavlja pod različnimi komercialnimi imeni, kot npr. Tramal, Zaldiar..) v njegovem organizmu, upoštevalo pa je obdolženčev zagovor glede časa uživanja kanabisa (v zagovoru je povedal, da ga je zaužil nekaj dni pred obravnavanim prekrškom) in mu vožnje pod vplivom THC ne očita.

Dokazi, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev, ne ponujajo zadostne stopnje gotovosti, da je obdolženec odgovoren za očitani prekršek, torej, da je v časovnih in krajevnih okoliščinah, kot jih navaja predlagateljica postopka o prekršku, vozil osebni avtomobil v cestnem prometu pod vplivom mamila in psihoaktivnega zdravila. Res je, da ZVCP-1 v določbi 2. odst. 131. člena vzpostavlja zakonsko domnevo, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu. Vendar pa zgolj dokaz prisotnosti psihoaktivnega zdravila kot je tramadol in metabolita kokaina, kot je benzoilekgonin v urinu, ne more biti merilo za ocenjevanje zmanjšane sposobnosti obdolženca za vožnjo v času, ko so ga policisti na cesti ustavili. Znano je namreč, da se mamila kot tudi psihoaktivna zdravila (odvisno od vrste, načina vnosa v telo, količine, pogostosti jemanja) zadržujejo v organizmu še dolgo po zaužitju, vsekakor tudi po času, ko njihov učinek že izzveni. Kot je bilo že večkrat povedano v podobnih primerih, prisotnost teh snovi ali njihovih metabolitov v urinu dokazuje le uživanje določene vrste mamila ali psihoaktivnega zdravila v nekem času in prisotnosti teh snovi v urinu ni mogoče vedno povezovati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti za vožnjo v času obravnavanega prekrška. Šele prisotnost takšnih snovi v krvi je lahko zanesljiv dokaz, da je oseba pod njihovim vplivom.

V obravnavani zadevi izvedenstvo, ki bi na podlagi rezultatov opravljene toksikološke analize lahko potrdilo ali ovrglo trditev, da je obdolženec vozil pod vplivom prepovedane droge in psihoaktivnega zdravila, ni bilo odrejeno. Glede na to, da takšnega predloga s strani predlagateljice postopka o prekršku pred sodiščem prve stopnje ni bilo, ga ob odločanju o pritožbi obdolženca tudi ni mogoče odrediti (3. odst. 157. čl. ZP-1). Zato je višje sodišče, ob upoštevanju mnenja zdravnika, ki je ob pregledu obdolženca ocenil, da pri njem vpliv mamil in psihoaktivnih zdravil ni zaznaven, postopek o prekršku, začet na obdolžilni predlog PPP K., iz razloga po 5. točki 1. odstavka 136. čl. ZP-1 ustavilo, ker ni dokazano, da je obdolženi storil očitani prekršek.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 4. odstavka 144. člena ZP-1.

Datum zadnje spremembe:

14.10.2021

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 319/2009
• VSK sodba PRp 15/2010
• Sodba IV Ips 70/2008