VSK sklep EPVDp 16/2010

Jedro

ZVCP-1 v drugem odstavku 189. čl. določa, da se mora imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, po uspešno zaključenem seminarju, pa se vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence štiri kazenske točke. Glede na določbo tretjega odstavka navedenega člena, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah. Ta vozniku določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno vožnjo v prometu, voznik pa se takšnega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo mora udeležiti. Vendar pa takšna zakonska določba ne pomeni le obveze udeležiti se programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo (neudeležba je sankcionirana), pač pa tudi pravico voznika, ki je zaradi doseženega števila kazenskih točk izpolnil zakonski pogoj za udeležbo v takšnem programu. Ker iz obvestila organa, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, ni razvidno, da bi bila odgovornost za neudeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo na strani storilca, višje sodišče ugotavlja, da je bila storilcu z opustitvijo napotitve na izobraževanje kršena pravica iz 14. in 22. člena Ustave (enakost pred zakonom; enako varstvo pravic). Ker je bila storilcu kršena pravica, da se udeleži programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, s čimer bi po uspešno zaključenem seminarju dosegel izbris štirih kazenskih točk iz evidence, je storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče (168. čl. ZP-1). Glede na takšno odločitev, bo moral organ, ki vodi evidenco kazenskih točk, storilca pozvati na udeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, in šele, če storilec seminarja v določenem roku ne bo uspešno zaključil, bo mogoče na podlagi doseženih kazenskih točk predlagati in izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se storilcu A. R. sankcija prenehanja veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja ne izreče.

Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom storilcu A. R., na podlagi pravnomočnih plačilnih nalogov PPP N.G. opr. št. PN 1 z dne 22. oktobra 2009, pravnomočnim 3. novembra 2009, s katerim mu je bilo izrečenih šest kazenskih točk, opr. št. PN 2 z dne 31. avgusta 2009 pravnomočnim dne 12. novembra 2008, s katerim mu je bilo izrečenih pet kazenskih točk, PP B., opr. št. PN 3 z dne 19. avgusta 2007, pravnomočnim 28. avgusta 2007, s katerim so mu bile izrečene štiri kazenske točke ter opr. št. PN 4 z dne 19. avgusta 2007, pravnomočnim 28. avgusta 2007, s katerim mu je bilo izrečenih šest kazenskih točk, skupaj 21 kazenskih točk za B kategorijo na dan 8. decembra 2009, izreklo sankcijo prenehanja veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja. Sklenilo je še, da mora storilec plačati stroške postopka – sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sklepa.

Proti takšnemu sklepu se je storilec pritožil. Navaja, da bi ga moralo Ministrstvo za pravosodje po doseženih 13 kazenskih točkah poslati na izobraževanje, s katerim bi doseženo število kazenskih točk zmanjšal za štiri kazenske točke, česar niso storili.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) v drugem odstavku 189. čl. določa, da se mora imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, po uspešno zaključenem seminarju, pa se vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence štiri kazenske točke. Glede na določbo tretjega odstavka navedenega člena, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah. Ta vozniku določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno vožnjo v prometu, voznik pa se takšnega programa izobraževanje in usposabljanja za varno vožnjo mora udeležiti. Vendar pa takšna zakonska določba ne pomeni le obveze udeležiti se programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo (neudeležba je sankcionirana), pač pa tudi pravico voznika, ki je zaradi doseženega števila kazenskih točk izpolnil zakonski pogoj za udeležbo v takšnem programu.

Višje sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, to je Ministrstvo za pravosodje, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij, storilca po doseženih 15 kazenskih točkah, te je storilec dosegel s pravnomočnim plačilnim nalogom PPP N.G., opr. št. PN 2, ki je postal pravnomočen dne 12. novembra 2008, ni napotil na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo v skladu z drugim odstavkom 189. čl. ZVCP-1, in to kljub temu, da so bile storilcu kazenske točke, s katerimi je presegel 18 kazenskih točk, izrečene s plačilnim nalogom zaradi prekrška, ki je bil storjen skoraj leto dni pozneje (22. oktobra 2009). Ker iz obvestila organa, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, ni razvidno, da bi bila odgovornost za neudeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo na strani storilca, višje sodišče ugotavlja, da je bila storilcu z opustitvijo napotitve na izobraževanje kršena pravica iz 14. in 22. člena Ustave (enakost pred zakonom; enako varstvo pravic).

Med pogoji, ki jih mora pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče po prejemu obvestila o doseženem številu kazenskih točk obvezno preveriti, je poleg ugotovitve veljavnosti vozniškega dovoljenja in kategorije vozil, za katere ima izdano vozniško dovoljenje v času storitve in v času izrekanja, statusa voznika (voznik, voznik začetnik), obdobja, v katerem so bile imetniku vozniškega dovoljenja izrečene kazenske točke, pravnomočnosti odločb, na podlagi katerih je bil izvršen vpis v evidenco, ter identičnosti med izrečenim številom kazenskih točk v odločbi ter številom vpisanih v evidenco na njeni podlagi, tudi ugotovitev, ali je bil imetnik vozniškega dovoljenja, ki je dosegel 13 in ni presegel 17 kazenskih točk, napoten na izobraževanje. Sodišče prve stopnje pogoja glede slednjega, to je, ali je bil imetnik vozniškega dovoljenja napoten na izobraževanje, ni ugotavljalo.

Ker je višje sodišče ugotovilo, da je bila storilcu kršena pravica, da se udeleži programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, s čimer bi po uspešno zaključenem seminarju dosegel izbris štirih kazenskih točk iz evidence, je storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče (168. čl. ZP-1).

Glede na takšno odločitev, bo moral organ, ki vodi evidenco kazenskih točk, storilca pozvati na udeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, in šele, če storilec seminarja v določenem roku ne bo uspešno zaključil, bo mogoče na podlagi doseženih kazenskih točk predlagati in izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Ker je bilo s sklepom višjega sodišča odločeno v storilčevo korist se sodna taksa za stroške postopka ne določi (drugi odstavek 147. čl. ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

14.10.2021

Podobni dokumenti:

• VSK sklep EPVDp 42/2009
• VSK sklep EPVDp 48/2009
• VSK sklep EPVDp 43/2009