VSC sodba Kp 287/2000

Jedro

Če pride do absolutnega zastaranja kazenskega pregona med pritožbenim postopkom, izda sodišče 2. st. zavrnilno sodbo po uradni dolžnosti ne da bi sploh ugotovilo utemeljenost pritožbe.

 

Izrek

Ob odločanju o pritožbi obdolženega P. K. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti s p r e m e n i tako, da se po 4. točki I. odstavka 357. člena Zakona o kazenskem postopku zoper obdolženega z a v r n e obtožba, da je kot udeleženec v cestnem prometu kršil določilo II. odstavka 41. člena ZTVCP in I. in II. odstavek 164. člena ZTVCP (Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa) in je s tem iz malomarnosti tako ogrozil promet, da je spravil v nevarnost življenje ene osebe s tem, da je 21. 08. 1994 ob 21.30 uri vozil neregistriran osebni avtomobil znamke ..., po lokalni cesti izven T. iz smeri S. p. proti S. R. pod vplivom alkohola (v krvi 1,6 g/kg alkohola) in zaradi tega ni bil sposoben za varno vožnjo in je vozil preblizu desnega roba vozišča, kar je imelo za posledico, da je v bližini odcepa za L. vas v preglednem levem ovinku zapeljal na desno bankino, po njej vozil nekaj metrov, nato pa zapeljal na travo in jarek in s sprednjim delom vozila trčil v betonski kanal, pri tem pa je sopotnik A. L. utrpel med drugimi telesnimi poškodbami tudi prelom vratu desne nadlahtnice, kar je huda telesna poškodba; s čimer naj bi obdolženi P. K. storil kaznivo dejanja povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti po I. odstavku 325. člena Kazenskega zakonika. Po I. odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku bremenijo stroški kazenskega postopka na prvi stopnji iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena istega zakona ter potrebni izdatki obdolženenega P. K. in potrebni izdatki ter nagrada zagovornika odvetnika D.Č. iz L. proračun.

 

Obrazložitev

S sodbo sodišča prve stopnje je bil obdolženi P. K. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odstavku 325. člena Kazenskega zakonika. Sodišče mu je izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen štirih mesecev zapora v preizkusni dobi enega leta. Naložilo mu je tudi plačilo stroškov kazenskega postopka (v razlogih v višini 172.406,00 SIT) in plačilo 45.000,00 SIT povprečnine. Do povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je prišlo dne 21. 08. 1994. Pravočasno se je pritožil obdolženi P. K. po svojem zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlagal je, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbijano sodbo je bilo treba spremeniti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v skladu s 383. členom Zakona o kazenskem postopku ugotovilo, da je kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje že absolutno zastaral. Relativni zastaralni rok je tri leta od storitve kaznivega dejanja, kazenski pregon pa zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona. V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje storjeno dne 21. 08. 1994 in je nastopilo absolutno zastaranje dne 21. 08. 2000. Iz teh razlogov je moralo pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremeniti tako, da je zoper obdolženega zavrnilo obtožbo. Ostalih uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo. Izrek o stroških je posledica zavrnilne sodbe. Zaradi spremembe izpodbijane sodbe v obdolženčevo korist je odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sklep Kp 668/99
• VSL sodba Kp 1303/93
• Sodba I Ips 95/2006