VSC sklep Cp 1014/2004

Jedro

(Subjektivni) učinki pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo razsojeno o obveznostih družbe, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra, se raztezajo tudi na ustanovitelje te družbe, kot pravnega naslednika glede na dol. čl. 394 in 398 ZGD in 1. in 4. odst. 27. čl. ZFPPod.

 

Izrek

Pritožbi tožečih strank se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe II. odst. 319. čl. ZPP zavrglo tožbo tožeče stranke, s katero je ta od tožena stranke kot ustanoviteljice družbe I. d.o.o. C. zahtevala plačilo dolga, ki je bil s pravnomočno sodbo ugotovljen do gospodarske družbe I. d.o.o., ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra.

Zoper odločitev sodišča prve stopnje sta se pritožili obe tožeči stranki ter v pritožbah uveljavljali pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagali sta ugoditev njunima pritožbama in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbah sta navajali, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. V prvotnem postopku je bila zoper firmo res dosežena obsodilna sodba, vendar v času vložitve tožbe še ni bilo izoblikovano stališče, da gre za univerzalno pravno nasledstvo in da za poplačilo zadošča obsodilna sodba zoper firmo, ki je kasneje izbrisana iz registra. Šele kasneje se je izoblikovalo stališče, da se sme izvršilni postopek nadaljevati zoper ustanovitelja pod pogoji, ki jih je določil zakon in opredelila odločba Ustavnega sodišča. To pomeni, da bi se v primeru vložitve izvršbe neposredno zoper toženko ta sklicevala na neizpolnjevanje pogojev po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) in bi se ta reševal v pravdi. ZFPPod ni tako določen, da bi smelo sodišče tožbo zavreči, ampak mora o takšnem zahtevku meritorno odločiti.

Tožena stranka je na pritožbi tožečih strank odgovorila ter predlagala njuno zavrnitev, v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo pa priglasila tudi svoje pravdne stroške in zahtevala njihovo povrnitev.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je tožbo tožečih strank zavrglo zato, ker je ugotovilo, da je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno. Ugotovilo je namreč, da je o iztoževani terjatvi že bilo pravnomočno razsojeno s sodbo Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 18.04.2000, opr. št. P 62/97 ter da se glede na to, da je bila s to sodbo naložena izpolnitev te obveznosti firmi I. d.o.o., ki je (na podlagi določb čl. 171 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji) z izbrisom iz sodnega registra dne 24.09.2001 prenehala obstajati, glede na določila čl. 394 in 398 ZGD in I. in IV. odst. 27. čl. ZFPPod pa toženka kot edina družbenica in ustanoviteljica te družbe predstavlja njeno edino pravno naslednico in se učinki pravnomočnosti sodbe zoper družbo I. d.o.o. raztezajo tudi na toženko. Ker gre tako za obstoj negativne procesne predpostavke že razsojene stvari (res iudicata), na katero je dolžno sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti, v primeru njene ugotovitve pa zavreči tožbo, kot to določajo določila II. odst. 319. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je v skladu z navedenimi določili sodišče tudi sprejelo izpodbijano odločitev. ZFPPod, katerega določila je sodišče prve stopnje uporabilo kot pravno podlago za svojo odločitev o obstoju pravnega nasledstva med družbo I. d.o.o. in toženko, kot edino družbenico in ustanoviteljico te družbe, je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 54/99 in je začel veljati 23.09.1999. I. d.o.o. C. je bila iz sodnega registra izbrisana 08.01.2001, tožeča stranka pa je predmetno tožbo v tem postopku vložila 28.08.2001. Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I-135/00-77 z dne 09.10.2002 presojalo ustavnost določb ZGD in ZFPPod in ugotovilo spornost le-teh le z vidika situacij izbrisanih družb, ki imajo več družbenikov, katerih vplivi na nastanek obveznosti družbe niso bili enaki. Zato je Ustavno sodišče z navedeno odločbo razveljavilo določila VI. odst. 580. čl. ZGD in IV. in V. odst. 27. čl. ZFPPod, kolikor se ta nanašajo na družbenike, ki niso odgovorni za obveznosti družbe, če so bili tako imenovani pasivni družbeniki. Glede na navedeno in takšen prikazani časovni nastop pomembnih pravnih dogodkov dejstev je sodišče prve stopnje pravilno v skladu z določbo čl. 391/II ZPP (ki sicer predstavlja pravno podlago za zavrženje tožbe v primeru podanosti procesne predpostavke že razsojene stvari in ne ZFPPod, kot to pritožbeno zmotno navajajo pritožniki) tožbo tožečih strank zavrglo. Trditve pritožnikov, da sta s to tožbo brez predhodnega predlaganja izvršbe sicer skrajšali sodni postopek, saj bi bil pravdni postopek tudi v primeru vložene izvršbe nujen, niso utemeljene. Ne obstaja nobena gotovost, da bi toženka izvršilnemu sklepu ugovarjala, glede na odločitev Ustavnega sodišča v zgoraj navedeni odločbi in dejstvo, da je bila toženka edina ustanoviteljica in družbenica družbe, tudi ne obstaja nobena gotovost, da bi ob morebitni uveljavitvi ugovorov v zvezi z citirano ustavno odločbo in ob morebitni zavrnitvi njenega ugovora po izvršilnem sodišču, toženka v zvezi z takšno odločitvijo v izvršilnem postopku vložila tožbo. Pritožbi pritožnikov je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

V postopku s pritožbo zoper sklep določilo čl. 366 ZPP odgovora na pritožbo ne predvideva. Zato stroški sestave odgovora na pritožbo zoper sklep ne predstavljajo potrebnih pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče je zato glede priglašenih stroškov odgovora na pritožbo tožene stranke odločilo, da jih ta trpi sama (čl. 155 ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 539/99
• VDS sodba in sklep Pdp 1446/2004
• VSL sklep III Cp 4853/2005