VSC Sodba Cp 436/2020

Jedro

Zaradi odsotnosti pravne pomoči na naroku ni bilo poseženo v tožničino pravico do poštenega sojenja. Tožnica, ki ima polno postulacijsko sposobnost, se je namreč odločila, da bo pravdna dejanja na naroku opravljala sama.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti toženi stranki 653,31 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnica uveljavlja povrnitev škode, ki ji je nastala, ker ni dobila izplačila za delnice.

2. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 37.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2017 dalje do plačila. Odločilo je še, da vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške tega postopka.

3. V pravočasni pritožbi zoper sodbo tožnica uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Trdi, da gre kršitev pravice do lastnine, podpiranje kršilcev gospodarskega kriminala, prikrajšanje zakonov v lastne namene, odsotnosti oziroma neučinkovitost preiskave, nezmožnost dokazovanja dejanskega stanja, vpogled v transakcije tožene stranke, nezapisovanje izkazov in zahtev po soočenju s tožencem, ki zanika celo to, da je bil njen delodajalec in ki ne more sprejeti dejstva, da ji je bila v dolgotrajnem sodnem procesu za poškodbo na delovnem mestu dosojena odškodnina ter dopuščeno poniževalno ravnanje na naroku s strani pooblaščenca tožene stranke. Navaja, da je bila "prikrajšana za pravno varstvo", ker je prava neuka stranka, ki potrebuje strokovno pravno pomoč. Ne drži trditev iz zapisnika, da ne želi drugega odvetnika. Pojasnjuje, da dodeljene ji odvetnice ni odslovila ter da drugega odvetnika ni zmožna finančno angažirati. Kljub utemeljenosti prošnje ji ni bila dodeljena pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na sodišču. Pred narokom ni bila obveščena, da odvetnica na narok ni vabljena, saj bi v tem primeru "zaprosila javnost za dobrovoljno brezplačno pomoč". Od sodišča ni dobila odgovora na njeno prošnjo za pojasnila, katere kopijo prilaga. Meni, da je kršeno načelo enakopravnosti in da gre za pristranskost. Pričakuje odpravo nepravilnosti in nediskriminatorno obravnavo.

4. Tožena stranka (v nadaljevanju toženec) se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V zvezi s pritožbeno izpostavljenimi okoliščinami, nanašajočimi se na odsotnost pravne pomoči na naroku, velja zaradi sprva povzeti relevantna dejstva, ki izhajajo iz predmetnega spisa. Iz zapisnika o naroku z dne 16. 6. 2020 tako izhaja, da je tožnica potem, ko jo je sodnica vprašala, ali bo zastopala tožbo sama ali po prava veščem pooblaščencu, ter ji pri tem še pojasnila, da ji je bila odvetnica s strani službe za brezplačno pravno pomoč določena le za sestavo tožbe oziroma dopolnitev tožbe, izjavila, "da želi, da se pravdni postopek na današnjem naroku zaključi v prisotnosti zgolj tožeče stranke in da za zastopanje ne bo iskala drugega odvetnika, saj bi s tem izgubila čas". Nadalje iz zapisnika še izhaja, da je tožnica zapisnik podpisala s pristavkom "podpisujem prisotnost". Na dne 24. 6. 2020, torej po končani obravnavi, je tožnica vložila vlogo, naslovljeno kot "Prošnja za pojasnila in odgovor", v kateri je, med drugim, prosila za pojasnilo, "kako to, da ji ni bila odobrena redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji ter oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka", medtem ko je bilo njeni prošnji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti ugodeno.

7. Zapisnik je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano, pri čemer je dovoljeno dokazovati, da so v zapisniku dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in četrti odstavek 224. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Zapisnik o glavni obravnavi se sestavlja tako, da predsednik senata, ali z njegovim dovoljenjem stranka, njen pooblaščenec ali drug udeleženec v postopku glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj napiše v zapisnik, ali sam piše zapisnik. Stranke imajo pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se jim prebere in ugovarjati zoper vsebino zapisnika (124. člen ZPP).

8. Pritožnica zgolj s trditvijo, "da ne drži, da ni želela odvetnika", ne more izpodbiti resničnosti vsebine zapisnika oziroma takšna njena trditev ne zadostuje za dokaz neresničnosti vsebine zapisnika. Pritožnica zoper vsebino zapisnika ni ugovarjala. Samo dejstvo, da je zapisnik podpisala s pristavkom, da podpisuje zgolj prisotnost, pa še ne more pomeniti, da je vsebini zapisnika ugovarjala. Podpis stranke na zapisniku namreč niti ni potreben, saj zapisnik po prvem odstavku 126. člena ZPP podpiše le predsednik senata. Ker tožnica zatrjevane neresničnosti oziroma nepravilnosti v spornem zapisniku ni izkazala, je potrebno šteti, da je resnično tisto, kar se potrjuje v zapisniku, torej, da je tožnica na naroku izjavila, da pravdna dejanja želi opravljati sama, brez pooblaščenca.

9. V kolikor pritožnica s sklicevanjem na svojo Prošnjo za pojasnila in odgovor meri na to, da bi morala imeti pravno pomoč, ker se sama kot pravni laik na naroku ni bila zmožna učinkovito zastopati, pravne pomoči pa si finančno ni bila zmožna zagotoviti, gre pojasniti, da tožnica kakšnih takšnih okoliščin na naroku ni izpostavila. Nasprotno. Iz zapisnika izhaja, da je izjavila, da bo pravdna dejanja opravljala osebno, saj "ni želela izgubljati časa z iskanjem odvetnika".

10. Tožnica neutemeljeno trdi, da ni vedela, da na narok ne bo pristopila dodeljena ji odvetnica. Iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (sklep Okrožnega sodišča v Celju Bpp 417/2019 z dne 12. 3. 2019) namreč jasno izhaja, v kakšnem obsegu ji je bila pravna pomoč odobrena, v obrazložitvi odločbe pa jo je sodišče celo poučilo, da lahko v primeru, če se bo po dopolnitvi tožbe izkazalo, da potrebuje brezplačno pravno pomoč tudi v nadaljnjem postopku, ponovno vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

11. V ugotovljenih okoliščinah se tako izkaže, da zaradi odsotnosti pravne pomoči na naroku ni bilo poseženo v tožničino pravico do poštenega sojenja (22. in 23. člen Ustave Republike Slovenije, 47. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah). Tožnica, ki ima polno postulacijsko sposobnost, se je namreč odločila, da bo pravdna dejanja na naroku opravljala sama, in ne prek pooblaščenca (prvi odstavek 86. člena ZPP).

12. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je presodilo, da je odškodninska terjatev zastarana. Pritožnica dejanskih ugotovitev, relevantnih za materialnopravni zaključek zastaranja, konkretno niti ne izpodbija. S povsem posplošenimi trditvami o različnih kršitvah podaja zgolj lastno videnje toženčevega ravnanja, ki naj bi bil po njenih tožbenih trditvah odgovoren za neizplačilo zneska denarja za delnice, katerih imetnica je bila.

13. Ob za to zadevo relevantni ugotovitvi prvostopnega sodišča, da je tožnica za povzročitelja škode in za škodo izvedela najkasneje v letu 1997 (glede 30-ih delnic) oziroma v letu 2007 (glede preostalih 45-ih delnic), se ugoditev ugovoru zastaranja in izpodbijana odločitev o zavrnitvi zahtevka izkaže za materialnopravno pravilno (352. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Povedano še drugače to pomeni, da tožbenemu zahtevku ni bilo moč ugoditi že zato, ker tožnica, ki je tožbo vložila šele 5. 1. 2019, torej po poteku petletnega zastaralnega roka, svojega zahtevka ni uveljavljala pravočasno.

14. Zaradi zastaranja odškodninske terjatve se presojanje tožničinih pritožbenih navedb, usmerjenih v uveljavljanje odškodninske odgovornosti toženca, izkaže za nebistveno.

15. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

16. Tožnica s pritožbo ni uspela. Zato je dolžna tožencu, ki je na pritožbo argumentirano odgovoril, povrniti potrebne stroške, nastale z odgovorom na pritožbo (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP). Odmera v znesku 653,31 EUR, temelječa na Odvetniški tarifi, je razvidna iz specificiranega stroškovnika v spisu (na listovni številki 80). V kolikor tožnica pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnila, je od odmerjenega zneska dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega s to sodbo, dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13. 12. 2006).

Datum zadnje spremembe:

18.01.2021

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 427/2009
• Sklep II Ips 892/2007, enako tudi II Ips 107/2006
• VSL Sklep II Cp 514/2021