VSC Sklep I Ip 395/2020

Jedro

Dolžnik mora za svoje trditve o poravnavi terjatve navesti določna pravno relevantna dejstva, na katerih utemeljuje svoje ugovore o prenehanju terjatve. Ker tega dolžnica v ugovoru ni naredila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ugovor neutemeljen in ga je skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ pravilno zavrnilo in pravilno odločilo o povrnitvi stroškov ugovornega postopka, katere dolžnica obrazloženo pritožbeno niti ne izpodbija.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, upniku pa mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 597,30 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnice in sklep o izvršbi I 216/2019 z dne 1. 7. 2019 delno razveljavilo za zneska 30,00 EUR in 165,45 EUR ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo in v preostalem delu ugovor dolžnice zavrnilo (1. točka izreka), izvršbo je delno ustavilo za dne 24. 9. 2019 plačanih 200,00 EUR (2. točka izreka), nadalje je odločilo, da mora dolžnica upniku v roku 8 dni povrniti 447,98 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8 dnevnega roka za izpolnitev dalje (3. točka izreka) in da dolžnica sama trpi svoje stroške ugovornega postopka (4. točka izreka).

2. Zoper sklep v zavrnilnem delu 1. točke izreka se je pravočasno pritožila dolžnica po svoji pooblaščenki in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navedla je, da sodišče prve stopnje ni sledilo ugovoru, da je po lastnih evidencah plačala terjatev v znesku več kot polovice, to je preko 23.000,00 EUR, zaradi česar sta kapitalizirana zneska glavnice in obresti na dan 19. 2. 2019 previsoka. Izpostavila je, da je v dokaz zatrjevanemu (vsoti delnih plačil) predlagala, da sodišče uradoma napravi poizvedbe o prilivih na TRR upnika od leta 2012 dalje, iz katerih bo jasno razvidna skupna višina vseh delnih plačil dolžnice do 19. 2. 2019 oziroma naj tak izpisek predloži upnik. Vendar sodišče dokaznemu predlogu ni sledilo. Ne drži, da naj bi dolžnica le pavšalno navedla, koliko je bilo na račun dolga že plačanega, v tej smeri pa naj ne bi podala nobenih konkretnih navedb. Dolžnica je navedla višino plačil, v dokazne namene pa je poleg vpogleda v promet TRR predlagala še zaslišanje priče J. G. (ki bo vedela izpovedati o višini in datumih izplačil), vpogled v TRR upnika glede relevantnih prilivov ter angažiranje izvedenca računovodske stroke, na podlagi katerih bi bilo mogoče zagotovo ugotoviti vsoto delnih plačil in pravilen znesek dolga, čemur pa sodišče ni sledilo in je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo in zmotno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, se obrazložitve v tem delu ne da preizkusiti, sklep je zato nezakonit in ga je potrebno razveljaviti. Sodišče se je, namesto na predlagane dokaze dolžnice, oprlo na obračun, ki ga je k predlogu za izvršbo predložil upnik, in zaključilo, da upnikova specifikacija dolga nedvomno omogoča preizkus višine izterjevane terjatve in dolžničinim navedbam ni sledilo. Meni, da je svoje navedbe določno konkretizirala, za slednje pa podala ustrezne dokazne predloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče dejansko stanje pravilno ugotoviti. Priglaša pritožbene stroške odgovora na pritožbo

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tega pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora, ki ga je dolžnica vložila zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora biti skladno z drugim odstavkom 53. člena ZIZ ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

7. Pritožbeno ni sporno, da je upnik k predlogu za izvršbo priložil specificiran obračun terjatve na dan 6. 6. 2019 in da je dolžnica v ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe navedla, da je bilo za poplačilo dolga plačanih že preko 23.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so te navedbe pavšalne. Dolžnica v ugovoru namreč ni podala nobenih konkretnih navedb, koliko je pred vložitvijo izvršilnega predloga upniku že plačala, saj ni pojasnila katera plačila je izvedla, v kolikšni višini in kdaj. Zgolj s trditvami, da je plačala že preko 23.000,00 EUR, dolžnosti konkretiziranemu zatrjevanju zato ni zadostila, pomanjkljivih trditev pa ne more nadomestiti z izvedbo predlaganih dokazov, kot je to pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

8. Dolžnik mora za svoje trditve o poravnavi terjatve navesti določna pravno relevantna dejstva, na katerih utemeljuje svoje ugovore o prenehanju terjatve. Ker tega dolžnica v ugovoru ni naredila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ugovor neutemeljen in ga je skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ pravilno zavrnilo in pravilno odločilo o povrnitvi stroškov ugovornega postopka, katere dolžnica obrazloženo pritožbeno niti ne izpodbija.

9. Ker uveljavljani razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in v izpodbijanih delih potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

10. Dolžnica sama krije pritožbene stroške, ker ji ti niso bili neutemeljeno povzročeni, saj s pritožbo ni bila uspešna (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Ker je upnik obrazloženo odgovoril na pritožbo, je upravičen do povrnitve stroškov, saj so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je priznalo za sestavo odgovora na pritožbo 800 točk po 6. točki 27. tar. št. Odvetniške tarife (OT), 2 % materialnih stroškov po 11. členu OT v višini 16 točk, kar skupaj znese 816 točk oziroma 489,60 EUR, skupaj z 22 % DDV v znesku 107,70 EUR pa 597,30 EUR. Tako odmerjene stroške odgovora na pritožbo je dolžnica dolžna povrniti upniku v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.¹

-------------------------------
¹ Primerjaj načelno pravno mnenje, občna seja VS RS z dne 13. 12. 2006.

Datum zadnje spremembe:

13.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 941/99
• VSL sklep III Cp 1724/99
• VSK sklep II Cp 476/2005