VSC Sodba Cp 369/2020

Jedro

Utemeljeno je zavzemanje pritožnika, da je treba glede vlaganja v izgradnjo novega hleva oziroma vlaganja v nepremičnino upoštevati razmerje med celotnim stavbiščem hleva (200 m²) in delom stavbišča, ki se na njej nahaja (90 m²) in ki ga je angažirani izvedenec konkretno opredelil. Izračun sodišča prve stopnje je v tem delu torej napačen, saj se na nepremičnini nahaja 45% hleva, ki ga je zgradil tožnik. Utemeljeno je izpostavljeno še, da bi moralo biti tožniku priznanih skladno z izvedensko ekspertizo 45% od postavke izgradnja hleva (45% od 9.908,00 EUR (4.458,60 EUR)), stavbišče hleva v izmeri 90 m² (2.070,00 EUR) na tej nepremičnini, vrednost funkcionalnega zemljišča na tej nepremičnini, ki ga je izvedenec upošteval k hlevu (3.841,00 EUR), in 45% od postavke donos investitorja (45% od 920,00 EUR (414,00 EUR)). Upoštevaje navedeno in še vrednost gospodarskega poslopja (izgradnje s stavbiščem, funkcionalnim zemljiščem in donosom investitorja (4.091,00 EUR)) pa tožnik vrednosti nepremičnine vseeno ni zvišal za 14.874,60 EUR, ampak je treba od tega zneska odšteti vrednost funkcionalnega zemljišča pred tožnikovimi vlaganji (4.968,00 EUR).

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje v točki I. izreka spremeni tako, da se zapis ″4053/10000″ nadomesti z zapisom ″337/1000″.

II. Sicer se pritožba tožeče stranke zavrne in se v še izpodbijanem ter nespremenjenem delu iz I. in VI. točke izreka sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te odločbe povrniti pritožbene stroške v višini 241,07 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) ugotovilo, da v zapuščino po pokojni S. F. (zapustnica) ne spada ½ nepremičnine parc. št. 811/1, k.o. ... (nepremičnina), ampak le njen alikvotni del v obsegu 4053/10000 nepremičnine, in zavrnilo presežni izločitveni zahtevek; (II.) ugotovilo, da v zapuščino po pokojni ne spada ½ nepremičnine parc. št. *136/3, k.o. ... (sosednja nepremičnina), ampak le njen alikvotni del v obsegu 49/1000 nepremičnine, in zavrnilo presežni izločitveni zahtevek; (III.) ugotovilo, da v zapuščino po pokojni ne spada ½ nepremičnine parc. št. *136/1, k.o. ..., ampak le njen alikvotni del v obsegu 2321/10000 nepremičnine, in zavrnilo presežni izločitveni zahtevek; (IV.) zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je pokojna toženi stranki (tožencu) podarila 3.081,56 EUR in les za hišo ter hrano za delavce, ki so hišo gradili (v vrednosti 5.000,00 EUR), in da je toženec dolžan dopustiti, da se darila upoštevajo pri ugotavljanju čiste vrednosti zapuščine ter se mu vračunajo v dedni delež; (V.) zavrnilo ugotovitveni tožbeni zahtevek, da v zapuščino po pokojni spadajo TV sprejemnik in dve motorni žagi; in (VI.) odločilo, da vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper predmetno sodbo oziroma izrecno zoper odločitev iz I. in VI. točke izreka sodbe (izpodbijani del) je tožeča stranka (tožnik) vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se izpodbijani del sodbe spremeni tako, da spada v zapuščino 255/1000 nepremičnine in da se o pravdnih stroških odloči po uspehu, podredno pa, naj se sodba v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj so razlogi sodbe v nasprotju z izvedensko ekspertizo in njeno dopolnitvijo. Iz njiju izhaja, da je na nepremičnini 90 m² stavbišča hleva, katerega stavbišče znaša cca. 200 m². Sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugotovitev izvedenca oziroma jih je upoštevalo le delno. Pri odločanju o tem, koliko hleva se nahaja na nepremičnini, je primerjalo neprimerljive podatke (od neto tlorisne površine hleva je odštelo stavbišče starega hleva na sosednji nepremičnini) in ignoriralo del ekspertize, da je stavbišče večje od neto tlorisne površine. Pravilen izračun (upoštevaje stavbišče) pokaže, da se na nepremičnini nahaja 45% hleva. V nadaljevanju pritožbe tožnik prikaže, kakšen bi moral biti pravilen izračun vrednosti nepremičnine po vlaganjih, če bi se sledilo razlogom sodišča prve stopnje, ter obenem izpostavi vrednosti hleva (19.292,00 EUR), gospodarskega poslopja (4.091,00 EUR) ter preostalega kmetijskega dela nepremičnine (15.480,21 EUR). Sodišče prve stopnje je napačno upoštevalo vrednost funkcionalnega zemljišča pri hlevu. Moralo bi tožniku skladno s cenitvijo priznati 45% vrednosti izgradnje hleva (45% od 9.908,00 EUR (4.458,60 EUR)); 2.070,00 EUR za 90 m² stavbišča hleva; 3.841,00 EUR za ureditev funkcionalnega zemljišča, ki ga je v funkcionalno zemljišče uredil tožnik ob gradnji hleva in gospodarskega poslopja; in 45% od donosa investitorja (45% od 920,00 EUR (414,00 EUR)). Povečanje (obsega urejenega) funkcionalnega zemljišča, kot to izhaja tudi iz izvedenskega mnenja, je izključno rezultat dela oziroma vlaganj tožnika. Na račun vlaganj tožnika v višini 14.874,60 EUR (gospodarsko poslopje in hlev) znaša sedanja vrednost nepremičnine 30.354,81 EUR. Sodišče prve stopnje sploh ni pojasnilo na podlagi česa je prišlo do ″ugotovitve″, da je vrednost funkcionalnega zemljišča v izmeri 414 m² pred vlaganji s strani tožnika znašala 4.968,00 EUR. Iz izvedenskega mnenja takšen podatek ne izhaja, sodišče pa ni pojasnilo, kako je do tega zneska prišlo, in odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti. Napačni so tudi vsi ostali izračuni sodišča. Po izračunu tožnika znaša povečanje vrednosti pokojničinega deleža na nepremičnini 245/1000. O pravdnih stroških bi moralo sodišče prve stopnje odločiti upoštevaje uspeh v pravdi, saj je tožnik uspel s pretežnim delom zahtevka. Zlasti navedeno velja za del zahtevka, ki je terjal obsežen dokazni postopek, tudi z izvedencem (glej točke I., II. in III. izreka izpodbijane sodbe).

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma tako imenovane protispisnosti, katere bistvo je v tem, da gre za napačen prenos vsebine dokaza v samo sodbo. Predmetna kršitev ni podana, če razlogi sodbe nasprotujejo ugotovitvam izvedenca oziroma če gre za napačno dokazno oceno izvedenske ekspertize, če sodišče nekaterih ugotovitev izvedenca ni upoštevalo oziroma jih je upoštevalo le delno; če je sodišče primerjalo neprimerljive podatke; in če je sodišče ignoriralo del izvedenskega mnenja. Vse, kar tožnik očita v zvezi s to bistveno kršitvijo, ne pomeni takšne kršitve, ampak gre lahko le za očitka zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Neutemeljen je tudi očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje pojasnilo na podlagi česa je prišlo do ugotovitve, da je vrednost funkcionalnega zemljišča v izmeri 414 m²pred vlaganji s strani tožnika znašala 4.968,00 EUR. Iz 11. točke obrazložitve sodbe izhaja, da to izhaja iz izvedenčeve ekspertize. Izpodbijano sodbo je zato v tem delu vsekakor mogoče preizkusiti in sporna ugotovitev je upoštevaje izvedenčevo ekspertizo (glej 22. stran ekspertize z dne 12. 2. 2019 na l. št. 156) z njeno dopolnitvijo pravilna. Zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka torej niso podane.

6. Pritožba se nepojasnjeno zavzema v smeri očitka zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v delu, v katerem je izpostavljeno, da je funkcionalno zemljišče (zgoraj izpostavljenih 414 m², katerih vrednost pred tožnikovimi vlaganji je znašala 4.968,00 EUR) uredil tožnik ob gradnji objektov (op. da je tožnik funkcionalno zemljišče uredil, je ugotovljeno), nato pa brez ustrezne argumentacije navedeno, da je tožnik „povečal“ funkcionalno zemljišče, kar naj bi izhajalo iz izvedenskega mnenja (op. tega izvedenska ekspertiza ne vsebuje), in v nadaljevanju še, da gre za vrednost ″dodatnega″ funkcionalnega zemljišča. Če pritožnik želi doseči zaključek, da je funkcionalno zemljišče v izmeri 414 m² ustvaril tožnik iz verjetno prej kmetijskega zemljišča, je takšno zavzemanje nepojasnjeno v tolikšni meri, da mu ni mogoče slediti. Povedano drugače, funkcionalno (stavbno, zazidljivo) zemljišče je v takšnem obsegu že obstajalo pred tožnikovimi vlaganji, so pa tožnikova vlaganja zvišala njegovo vrednost, in to je angažirani izvedenec ustrezno upošteval pri vrednotenju obeh objektov s funkcionalnim zemljiščem (glej ekspertizo in njeno dopolnitev).

7. V preostalem delu glede glavne stvari sta skoraj v celoti utemeljena pritožbena očitka zmotne uporabe materialnega prava oziroma zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (op. zmoten je le izračun oziroma zmotno je zavzemanje, da se v ugotavljanju zvišanja vrednosti nepremičnine ne bi ustrezno upoštevala vrednost funkcionalnega zemljišča pred tožnikovimi vlaganji). Skladno z navedenim je v tem delu pritožbeno sodišče sledilo utemeljenim pritožbenim navedbam in na podlagi druge do pete alineje 358. člena ZPP izpodbijani del sodbe v tem delu ustrezno spremenilo. Na tem mestu velja še dodati, da je sodišče prve stopnje sprejelo ekspertizo in po pripombah tožnika tudi njeno dopolnitev, medtem ko toženec pripomb na delo izvedenca ni podal.

8. Utemeljeno je zavzemanje pritožnika, da je treba glede vlaganja v izgradnjo novega hleva oziroma vlaganja v nepremičnino upoštevati razmerje med celotnim stavbiščem hleva (200 m²) in delom stavbišča, ki se na njej nahaja (90 m²) in ki ga je angažirani izvedenec konkretno opredelil. Izračun sodišča prve stopnje je v tem delu torej napačen, saj se na nepremičnini nahaja 45% hleva, ki ga je zgradil tožnik. Utemeljeno je izpostavljeno še, da bi moralo biti tožniku priznanih skladno z izvedensko ekspertizo 45% od postavke izgradnja hleva (45% od 9.908,00 EUR (4.458,60 EUR)), stavbišče hleva v izmeri 90 m² (2.070,00 EUR) na tej nepremičnini, vrednost funkcionalnega zemljišča na tej nepremičnini, ki ga je izvedenec upošteval k hlevu (3.841,00 EUR), in 45% od postavke donos investitorja (45% od 920,00 EUR (414,00 EUR)). Upoštevaje navedeno in še vrednost gospodarskega poslopja (izgradnje s stavbiščem, funkcionalnim zemljiščem in donosom investitorja (4.091,00 EUR)) pa tožnik vrednosti nepremičnine vseeno ni zvišal za 14.874,60 EUR, ampak je treba od tega zneska odšteti vrednost funkcionalnega zemljišča pred tožnikovimi vlaganji (4.968,00 EUR). Vrednost nepremičnine po vlaganjih tožnika tako znaša 30.354,81 EUR. Vrednost kmetijskega dela nepremičnine znaša 15.480,21 EUR, vrednost gospodarskega objekta in ustreznega dela hleva (op. v obeh je upoštevana vrednost izgradnje, tožnikove izboljšave funkcionalnega zemljišča, stavbišča in investitorjevega donosa) oziroma vrednost tožnikov vlaganj v nepremičnino pa 14.874,60 EUR, pri čemer 4.968,00 EUR odpade na vrednost funkcionalnega zemljišča pred tožnikovimi vlaganji. Tožnik je zato vrednost nepremičnine z vlaganji povečal iz 20.448,21 EUR (vrednost kmetijskega dela in vrednost funkcionalnega zemljišča pred vlaganji) na 30.354,81 EUR oziroma za 9.906,60 EUR. Skladno z navedenim je utemeljen njegov zahtevek za izločitev dela nepremičnine v razmerju med 9.906,60 EUR (zvišanjem vrednosti nepremičnine) in 30.354,81 EUR (sedanjo vrednostjo nepremičnine), kar znaša 32,6%. 32.6% od zapustničinega solastniškega deleža v višini ½ znaša 163/1000, zato v zapuščini ostaja 337/1000. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijani del sodbe in pritožbo v presežku, v katerem se zavzema za izločitev 245/1000 nepremičnine iz zapuščine, kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Ob pcto. v višini 21.000,00 EUR se pritožnik kljub spremembi izpodbijane sodbe neutemeljeno zavzema za spremembo odločitve o povrnitvi prvostopenjskih pravdnih stroškov po uspehu, ker naj bi pretežno uspel s tožbenim zahtevkom oziroma ker naj bi pretežno uspel z delom le-tega, ki je zahteval obsežnejši dokazni postopek (tudi z izvedencem), zato je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo tudi v tem delu zavrnilo (2. alineja 365. člena ZPP). Kljub spremembi izpodbijane sodbe ni podlage za spremembo odločitve sodišče prve stopnje, ki je na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP glede na doseženi uspeh odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka. Tožnikov uspeh na prvi stopnji sojenja je še vedno mogoče oceniti le kot približno polovičen uspeh v predmetni pravdi, zato je odločitev sodišča prve stopnje o povrnitvi prvostopenjskih stroškov pravilna. Ob pcto, v višini 21.000,00 EUR je namreč uspel v višini 70% z zahtevkom pod točko I. izreka sodbe sodišča prve stopnje, 90% z zahtevkom pod točko II. izreka sodbe sodišča prve stopnje, 100% z zahtevkom pod točko III. izreka izpodbijane sodbe, 0% z zahtevkom pod točko IV. Izpodbijane sodbe (op. le-tega je posebej ovrednotil v skupni višini 8.081,56 EUR) in 0% z zahtevkom pod točko V. izreka izpodbijane sodbe (op. glede televizije in dveh motornih žag).

10. Ker ob zgoraj izpostavljenih deloma utemeljenih in deloma neutemeljenih pritožbenih očitkih tožnik drugih trditev zoper izpodbijani del sodbe ni podal, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanega dela sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pri čemer takšnih razlogov ni našlo. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo toženca v preostalem delu zavrnilo in v še izpodbijanem (zavrnilnem) in nespremenjenem delu na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena, drugim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Tožnik je na prvi stopnji sojenja izločil iz zapuščine 947/10000 (94,7/1000) nepremičnine, s pritožbo je zahteval izločitev 245/1000 nepremičnine (še 150,3/1000) in uspel z izločitvijo 163/1000 (še v višini 68,3 1000) nepremičnine. Njegov pritožbeni uspeh je zato 45% in v takšni višini mu je pritožbene stroške dolžan povrniti toženec. Tožniku se skladno z veljavno Odvetniško tarifo prizna 375 točk za pritožbo, 8,5 točk materialnih stroškov, 22% DDV in takso za pritožbo v višini 255,00 EUR (brez DDV), kar skupaj znaša 535,72 EUR oziroma upoštevaje uspeh 241,07 EUR. Tožniku se ne prizna 50 točk za poročilo stranki po izdani pritožbeni odločbi, saj ne gre za samostojno storitev oziroma gre za storitev, ki je zajeta v nagradi za pritožbo.

Datum zadnje spremembe:

13.01.2021

Podobni dokumenti:

• Sklep II DoR 371/2012
• Sodba U 536/95-10
• VSL sklep I Cp 923/2011