VSC Sodba in sklep I Cpg 110/2020

Jedro

Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti. Postopek v sporu majhne vrednosti pa je v Zakonu o pravdnem postopku urejen v posebnem poglavju in nekoliko drugače od rednega postopka. Postopek v sporu majhne vrednosti tako praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). Sodišče pa lahko izda odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oz. pripravljalne vloge ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa ni zahtevala izvedbe naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP). Na vse to je bila tožena stranka tekom postopka tudi jasno opozorjena s pozivom naj odgovori na vlogo (dopolnitev tožbe) tožeče stranke z dne 15. 7. 2020, ki ga je prejela 16. 7. 20202. Z vročitvijo dopolnitve tožbe in pripravljalne vloge tožeče stranke in pozivom, da nanje odgovori pa je imela tožena stranka vse možnosti za izjasnitev o navedbah in dokazih tožeče stranke in je to možnost tudi izkoristila. Imela pa je tudi možnost zahtevati izvedbo naroka, česar pa ni storila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 279,99 EUR stroškov pritožbenega odgovora v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom ugotovilo delni umik tožbe v višini 450,00 EUR in postopek v tem delu ustavilo (točka I. izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati znesek 2.450,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.498,04 EUR od 1. 9. 2019 in od zneska 952,86 EUR od 30. 9. 2019, vse do plačila in izvršilne stroške v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2020 dalje do plačila (točka II. izreka). Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti nastale pravdne stroške v znesku 598,98 EUR v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila (točka III. izreka). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bili pravdni stranki v pravno poslovnem razmerju na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in da je bila med njima sklenjena posredniška pogodba, ki jo ureja OZ v 873. členom in naslednjih. Ugotovilo je, da ni bilo sporno, da je tožeča stranka izdala napotnico za delo dvema študentkama in da je bila napotnica za opravljeno delo vrnjena tožeči stranki oziroma potrjena s strani tožene stranke. Prav tako ni bilo sporno, da tožena stranka priznava dolg v višini 2.100,00 EUR in da je bil 28. 2. 2020 plačan znesek 450,00 EUR, za katerega je tožeča stranka tožbo delno umaknila. Nadalje je sodišče ugotovilo iz listin, ki jih je priložila tožeča stranka, da terjatev tožeče stranke izhaja tudi iz predloženih računov in sicer iz računa št. 914659 z dne 22. 8. 2019 v višini 1.948,04 EUR, ki je zapadel 1. 9. 2019 ter št. 917174 z dne 20. 9. 2019 v višini 952,86 EUR, ki je zapadel v plačilo 30. 9. 2020. Na podlagi navedenega je zaključilo, da je tožeča stranka dolg dokazala s priloženimi listinami, tožena stranka pa s svojimi nekonkretiziranimi in pavšalnimi navedbami dolga ni uspela izpodbiti. Na podlagi ugotovljenih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje skrčenemu tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti.

2. Tožena stranka odločitev sodišča prve stopnje izpodbija s pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in kršitvijo 6. člena EKČP. V pritožbi navaja, da ni priznala stanja dolga v znesku 2.450,90 EUR, ampak je izrecno navedla, da tega zneska ne priznava, da je v ugovoru z dne 26. 2. 2020 jasno izpostavila, da je dolg zgolj 1.900,00 EUR in bi sodišče lahko izdalo sodbo zgolj za znesek 1.900,00 EUR. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da to ni opravilo naroka, na katerem bi lahko razčistilo morebitne napake, ker da se je toženi stranki zgodila napaka, ko je namesto da bi bil vpisan znesek 1.590,00 EUR, kar je po mnenju tožene stranke novo stanje, se ji pomotoma zatipkala številka 4.590,00 EUR. Zato tožena stranka meni, da je dejansko stanje dolga nepravilno. Meni, da je bilo dolžno sodišče navedeno na naroku in obravnavi razčistiti. Navaja, da je v tem primeru obravnava pred sodiščem, skladno z načelom neposrednosti obvezna in po zakonu obligatorna, zato ne moremo govoriti o poštenem sodnem postopku, skladno s 6. členom EKČP, saj se toženi stranki ni dala možnost, da se izjasni pred sodiščem in odpravi morebitne napake in znesek na katerega se sodišče sklicuje v točki 5 obrazložitve kot na priznanje dolga, odpravi. Meni, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, napačno uporabilo materialno pravo v smislu priznanja dolga in pojasnjuje, da je v bistvu v konkretnem primeru problem napačno ugotovljeni znesek dolga, kar pa izhaja iz dejstva, da zadeva ni bila razčiščena na glavni obravnavi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in vrne zadevo v ponoven postopek sodišču prve stopnje.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo obrazloženo prerekala pritožbene navedbe tožene stranke kot neutemeljene in predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti. Sodba in sklep s katerim je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ne more pa se izpodbijati odločba sodišča prve stopnje v sporu majhne vrednosti iz pritožbenih razlogov postopkovnih kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP¹ in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenih navedb s katerimi tožena stranka izpodbija odločitev sodišča prve stopnje iz razloga teh kršitev in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbeno sodišče zato ni smelo upoštevati in nanje odgovarjati, pa tudi sicer so neutemeljene in z ničemer izkazane.

6. Pritožbeno sodišče pa nadalje ugotavlja, da so pritožbene navedbe tudi kontradiktorne navedbam, ki jih je tožena stranka glede višine dolga kot naj bi znašal po njenih evidencah in ga je torej priznavala, podala tekom postopka na prvi stopnji. V ugovoru in v prvi pripravljalni vlogi je namreč navajala, da znaša dolg po njenih evidencah 2.100,00 EUR in ne 1.900,00 EUR kot to sedaj zatrjuje v pritožbi. V drugi pripravljalni vlogi je tožena stranka res navedla, da priznava dolg znesku 4.590,00 EUR, kar je več kot je terjala tožeča stranka, vendar te njene navedbe tudi, če so bile dane pomotoma, za odločitev sodišča prve stopnje niso bile bistvenega pomena in ne vplivajo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo na podlagi trditev in dokazov tožeče stranke, ki jih tožena stranka s svojimi pavšalnimi in z ničemer dokazanimi trditvami ni uspela izpodbiti. Na podlagi dejanskih ugotovitev kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in so povzete zgoraj in na katere je v celoti vezano pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi tožene stranke, pa je sodišče prve stopnje z ugoditvijo skrčenemu tožbenemu zahtevku tudi pravilno uporabilo materialno pravo, kar vse je primerno, z jasnimi in skladnimi razlogi tudi pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

8. Pritožbeni očitki sodišču prve stopnje, da to ni opravilo naroka in navedbe, da je glavna obravnava skladno z načelom neposrednosti obvezna in obligatorna, sicer da ne moremo govoriti o poštenem sodnem postopku skladno s 6. členom EKČP ter da toženi stranki ni bila dana možnost izjasnitve pred sodiščem, so v obravnavanem primeru zgrešeni in utemeljeni. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti. Postopek v sporu majhne vrednosti pa je v Zakonu o pravdnem postopku urejen v posebnem poglavju in nekoliko drugače od rednega postopka. Postopek v sporu majhne vrednosti tako praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). Sodišče pa lahko izda odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oz. pripravljalne vloge ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa ni zahtevala izvedbe naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP). Na vse to je bila tožena stranka tekom postopka tudi jasno opozorjena s pozivom naj odgovori na vlogo (dopolnitev tožbe) tožeče stranke z dne 15. 7. 2020, ki ga je prejela 16. 7. 2020². Z vročitvijo dopolnitve tožbe in pripravljalne vloge tožeče stranke in pozivom, da nanje odgovori pa je imela tožena stranka vse možnosti za izjasnitev o navedbah in dokazih tožeče stranke in je to možnost tudi izkoristila. Imela pa je tudi možnost zahtevati izvedbo naroka, česar pa ni storila.

9. Pritožbeno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče v postopku na prvi stopnji ni zasledilo niti katere od ostalih postopkovnih kršitev na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo po navedenem zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje (člen 353 v zvezi s členom 442 ZPP).

10. O stroških tega pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi določbe prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega odgovora v višini 279,99 EUR. Stroške je pritožbeno sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku pooblaščenca tožeče stranke in v skladu z veljavno Odvetniško tarifo, upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR.

11. Navedene stroške je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje.

-------------------------------
¹ Prvi odstavek 339. člena ZPP glasi: ″Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.″
² Glej list. št. 38 in vročilnico k tej.

Datum zadnje spremembe:

05.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Cpg 274/2007
• VSC Sodba I Cpg 61/2022
• VSL sodba II Cpg 748/2015