VSC Sklep II Ip 267/2020

Jedro

Odločitev o delni ustavitvi izvršbe za nesporno plačani znesek je dolžniku v korist in nima pravnega interesa izpodbijati sklep o tem. Dolžnik neutemeljeno zahteva vsebinsko odločanje o zahtevi za odpravo nepravilnosti, ki naj bi jih pri opravljanju izvršbe storil upnik. Institut je namenjen sankcioniranju tistih, ki so zgolj izvrševalci oblastnih odločb, kar pa ni upnik. On je stranka, zaradi njega se vodi sodni postopek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 5. 11. 2019 (I. točka izreka). Zavrglo je zahtevi dolžnika za odpravo nepravilnosti z dne 29. 8. 2019 in 11. 12. 2019 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je bila s sklepom z dne 5. 11. 2019 izvršba delno ustavljena, zato dolžnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka. Dolžnik je že vložil zahtevo za odpravo nepravilnosti iz enakih razlogov, kot jih navaja v obravnavanih vlogah. O zahtevi je sodišče odločilo s sklepom z dne 6. 2. 2019 in dolžnik je vložil pritožbo. Višje sodišče je s sklepom II Ip 197/2019 z dne 3. 7. 2019 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep z dne 6. 2. 2019 o zavrnitvi zahteve za odpravo nepravilnosti.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. ter 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je pritožbo podal in obrazložil pravni interes za obravnavanje s tem, da je upnik po nezakoniti poti prišel do plačila 1.500,00 EUR in zahteva, da sodišče ugotovi v zvezi z njegovim plačilom, da je prišlo pri opravljanju izvršbe do nepravilnosti ter je upnik dolžan ta sredstva po sklepu vrniti dolžniku. Upnik je nezakonito izjavil, da delno umika predlog za izvršbo za 1.500,00 EUR, s čimer se je izognil vrnitvi nezakonito s strani dolžnika položenih sredstev za to, da je izvršitelj dovolil podaljšanje prometnega dovoljenja. Dolžnik je bil na račun upnika prisiljen položiti 1.500,00 EUR, da mu je dovolil podaljšanje registracije vozila.

3. Prvi upnik je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da plačilo zneska med strankama ni sporno (dolžnik plačila izrecno priznava), zato je upnik utemeljeno v skladu z ZIZ podal delni umik predloga za izvršbo ter je na tej podlagi sodišče izdalo sklep. Ker je sodišče o isti zahtevi dolžnika že odločalo, je pravilna odločitev, da se ponovno zahtevo zavrže, saj se lahko po načelu ne bis in idem odloča izključno enkrat.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je kot odločilno ugotovilo, da je prejelo upnikovo obvestilo, da delno umika predlog za izvršbo za prejeta plačila 1.500,00 EUR (1. točka obrazložitve sklepa). Dolžnik to priznava, ko navaja, da je upnik izjavil, da delno umika predlog za izvršbo za 1.500,00 EUR. Torej v pritožbi ne navaja, da bi plačal višji znesek in da bi upnik umaknil predlog za izvršbo za več, kot je bilo odločeno s poprejšnjim sklepom o delni ustavitvi izvršbe z dne 5. 11. 2019. V pritožbi se neutemeljeno opira na pravni interes, ki naj bi bil v njegovi zahtevi za odpravo nepravilnosti, ki naj bi jih pri opravljanju izvršbe storil upnik. Delni umik predloga za izvršbo za plačani znesek in zahteva za odpravo nepravilnosti v tem primeru nista povezana instituta. V skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIZ upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. Odločitev o delni ustavitvi izvršbe za nesporno plačani znesek je dolžniku v korist in nima pravnega interesa izpodbijati sklep o tem¹. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 5. 11. 2019.

6. Dolžnik neutemeljeno zahteva vsebinsko odločanje o zahtevi za odpravo nepravilnosti, ki naj bi jih pri opravljanju izvršbe storil upnik. V skladu s prvim odstavkom 52. člena ZIZ lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe. Institut je namenjen sankcioniranju tistih, ki so zgolj izvrševalci oblastnih odločb, kar pa ni upnik. On je stranka, zaradi njega se vodi sodni postopek. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahtev za odpravo nepravilnosti je bila pravilna, čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Prvi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

-------------------------------
¹ Sklepi VSM I Ip 87/2015, VSK II Cp 143/2007, VSL II Cpg 771/2001, VSL II Cpg 379/2001, VSL II Cpg 183/2000, VSL II Cpg 501/2000, VSL III Cp 141/2000, VSL II Cpg 29/00, VSL II Cpg 30/00, VSL II Cpg 833/99, VSL III Cp 1048/99, VSL III Cp 1916/99.

Datum zadnje spremembe:

12.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Ip 3594/2016
• VSL sklep Cst 65/2017
• VSM sklep I Ip 7/2012