VSC Sklep EPVDp 54/2020

Jedro

Roki za procesna dejanja zaradi epidemije koronavirusa so v skladu s šestim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v sodnih in začasnih ukrepih v sodnih in upravnih postopkih (ZZUSUDJZ - Uradni list RS 36/2020) nehali teči z dnem 29. 3. 2020 in ne že s samo razglasitvijo epidemije 12. 3. 2020. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, ker ta odredba velja le za sodne zadeve, o prekršku pa je bilo odločeno v hitrem postopek o prekršku, ki poteka pred prekrškovnim organom in preide v sodno pristojnost šele z odstopom zahteve za sodno varstvo sodišču.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel veljavno vozniško dovoljenje na dan 4. 3. 2020, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik, ki v pritožbenih navedbah smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1) saj navaja, da prekrška po plačilnem nalogu Specializirane enote za nadzor prometa z dne 6. 3. 2020, ki naj bi postal pravnomočen 18. 3. 2020, s katerim so mu storilcu bile izrečene 3 kazenske točke, ni storil storilec, temveč njegova hči, kar so sicer poskušali dokazati z ugovorom zoper plačilni nalog, vendar je prekrškovni organ ugovor storilčeve hčerke zavrgel kot nedovoljen, storilčev ugovor pa kot prepozen. Dodaja še, da je podal pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na pristojno tožilstvo, zaradi česar predlaga, da se postopek v zvezi z izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja prekine ter počaka do odločitve tožilstva glede vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, po odločitvi v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti pa naj se izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmetni sklep temelji na ugotovitvah, da je bilo storilcu s plačilnim nalogom Postaje prometne policije C. z dne 4. 9. 2019, ki je postal pravnomočen 13. 9. 2019, za prekršek storjen 4. 9. 2019 z motornim vozilom B kategorije, izrečenih 16 kazenskih točk, s plačilnim nalogom Specializirane enote za nadzor prometa z dne 6. 3. 2020, ki je postal pravnomočen 18. 3. 2020, pa za prekršek storjen 4. 3. 2020 z motornim vozilom B kategorije, izrečene 3 kazenske točke. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj tretji odstavek 22. člena ZP-1 določa, da sodišče storilcu, ki v obdobju dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk.

5. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek v okviru katerega sodišče ugotavlja zgolj to, ali je bilo storilcu z odločbami ali sodbami o prekršku oziroma plačilnimi nalogi, ki so bili izdani in postali pravnomočni v obdobju dveh let, izrečenih skupno 18 ali več kazenskih točk za prekrške storjene v obdobju dveh let in je ob izpolnjevanju teh pogojev dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri odločanju o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva samo pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku in ker je nepravnomočne odločitve drugih sodišč in drugih organov vezano, se v okviru odločanja o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu.

6. Sodišče prve stopnje je v okviru predmetnega postopka podatke, ki izhajajo iz skupne evidence kazenskih točk, preverilo s pribavo overjenih fotokopij plačilnih nalogov, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu, na katerih je odtisnjeno tudi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti posameznega plačilnega naloga. Zagovornik v pritožbenih navedbah ne nasprotuje ugotovitvam, da je plačilni nalog Specializirane enote za nadzor prometa z dne 6. 3. 2020 postal pravnomočen 18. 3. 2020, saj nenazadnje pritrjuje, da je zoper plačilni nalog bil vložen ugovor oziroma pravilno zahteva za sodno varstvo, ki jo je najprej vložila storilčeva hči, ki naj bi po lastnih trditvah storila prekršek z dne 4. 3. 2020, vendar je bila njena zahteva za sodno varstvo zavržena kot nedovoljena, kasneje vložena storilčeva zahteva za sodno varstvo zoper isti plačilni nalog pa je bila zavržena kot prepozna. Pritožbeno sodišče se v okviru presoje pravilnosti in zakonitosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi vezanosti na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov ne more spuščati v presojo, ali je prekrškovni organ ravnal v skladu z načelom materialne resnice, ko kljub izrecnemu priznanju storilčeve hčerke, da je ona storila prekršek dne 4. 3. 2020, ni odpravil plačilnega naloga zoper storilca in izdal plačilni nalog zoper njegovo hči, vendar v vednost storilcu pojasnjuje, da je krog upravičenih vlagateljev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog oziroma odločbo o prekršku ožji, kot krog upravičencev do pritožbe zoper sodbo v rednem postopku o prekršku oziroma v kazenskem postopku. Zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog oziroma odločbo o prekršku namreč lahko vloži le oseba, ki ji je bila izrečena sankcija za storjeni prekršek, njen zakoniti zastopnik ali zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov (59. člen ZP-1). Zahtevo za sodno varstvo torej ne more vložiti krvni sorodnik v ravni vrsti, kot to ureja npr. drugi odstavek 367. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter peti in drugi odstavek 150. člena ZP-1.

7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da plačilni nalog Specializirane enote za nadzor prometa z dne 6. 3. 2020 ni mogel postati pravnomočen 18. 3. 2020 zaradi pretrganja rokov po zakonu, do katerega je prišlo zaradi epidemije koronavirusa, ki je nastopila 12. 3. 2020, pritožbeno sodišče poudarja, da je potrdilo o pravnomočnosti potrdilo o dejstvih, ki izhajajo iz uradne evidence organa in da je upravičen izdati ter spreminjati samo tisti organ, ki takšno evidenco vodi. V kolikor je torej zagovornik mnenja, da plačilni nalog z dne 6. 3. 2020 ni postal pravnomočen 18. 3. 2020, bi moral predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti vložiti pri Specializirani enoti za nadzor prometa. Vendar pa pritožbeno sodišče v zvezi s takimi trditvami pojasnjuje, da so roki za procesna dejanja zaradi epidemije koronavirusa v skladu s šestim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v sodnih in začasnih ukrepih v sodnih in upravnih postopkih (ZZUSUDJZ - Uradni list RS 36/2020) nehali teči z dnem 29. 3. 2020 in ne že s samo razglasitvijo epidemije 12. 3. 2020. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS (Uradni list 21/2020 z dne 13. 3. 2020), po kateri so zaradi nastanka izrednega dogodka, t.j. epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – koronavirus, vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljala naroke in odločala samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen Zakona o sodiščih (ZS), pa v predmetni zadevi glede nastopa pravnomočnosti ne pride v poštev, ker ta odredba velja le za sodne zadeve, o prekršku pa je bilo odločeno v hitrem postopek o prekršku, ki poteka pred prekrškovnim organom in preide v sodno pristojnost šele z odstopom zahteve za sodno varstvo sodišču. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je storilec vložil pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper plačilni nalog z dne 6. 3. 2020 in predlogom za prekinitev predmetnega postopka do odločitve tožilstva glede vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik sicer izkazal, da je tako pobudo vložil pri pristojnem tožilstvu, vendar je iz dopisa Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije z dne 5. 8. 2020 na l. št. 31 spisa razvidno, da je vrhovna državna tožilka pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti glede plačilnega naloga Specializirane enote za nadzor prometa pobudo zavrnila in odločila, da zahteve za varstvo zakonitosti ne bo vložila. Tako ni nobenih pogojev za prekinitev predmetnega postopka in tudi ne za razveljavitev izpodbijanega sklepa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

8. Glede na navedeno, ko se pritožbene navedbe o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja izkažejo za neutemeljene in ko pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 ni zasledilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v skladu s prvim odstavkom 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

10. Pritožbeno sodišče pa storilca ponovno opozarja, da še vedno ima možnost zaprositi za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na način in pod pogoji, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Datum zadnje spremembe:

12.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba II Kp 53633/2017
• VSC Sklep EPVDp 73/2021
• VSL Sklep I Cpg 166/2021