<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sklep II Ip 259/2020

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2020:II.IP.259.2020
Evidenčna številka:VSC00037173
Datum odločbe:19.08.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Aleksandar Urankar (preds.), Zdenka Pešec (poroč.), Darja Pahor
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativna dejstva - ugovor neobstoječe terjatve

Jedro

Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.

Dolžnik je nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 28. 5. 2020 (1. točka izreka). O zahtevku in stroških bo odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka). Zaključilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da razpolaga z vsemi naročili, podpisanimi dobavnicami s strani dolžnika in prilaga račune. Dolžniku so dobavnica in računi izročeni, znani in neoporekani. Dolžnik je 5. 6. 2020 delno poravnal dolg 1.000,00 EUR.

3. Dolžnik je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da pritožba ni dovoljena, v vsakem primeru je glede na zatrjevano neutemeljena. Upnik je predlog za izvršbo podal nezadostno substancirano ter dokazno nepodprto, česar v pritožbenem postopku ne gre sanirati in se mora odločiti v rednem pravdnem postopku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba ni nedovoljena in je ni potrebno zavreči, kot zmotno navaja dolžnik v odgovoru nanjo.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo samo obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov2. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.

7. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da upniku ne dolguje vtoževanega zneska, da predlagana izvršba ni upravičena, ni utemeljena oziroma z ničemer izkazana, da postavlja ugovor neobstoja terjatve v vtoževani višini in nenastanka terjatve, da mu verodostojne listine niso poznane, da mu niso znana vsa relevantna dejstva v zvezi s podlago, da naj se postopek izvršbe prekine in odstopi sodišču v redno sojenje, kjer bo upnik dolžan zahtevek z ustrezno trditveno in dokazno podlago podkrepiti, dolžniku pa omogočeno, da bo temu nasprotoval. V teh trditvah je dolžnik nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika3. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen. Pritožbene navedbe upnika so bile namenjene ravno dokazovanju terjatve v pravdi, ki sledi po uradni dolžnosti po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.

8. V pravdnem postopku bo sodišče tudi odločilo o delnem umiku predloga za izvršbo za plačani znesek.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek, saj z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999.
2 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008.
3 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 61, 61/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.09.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwMzEx