VSC Sklep II Cp 320/2020

Jedro

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazloženo izpostavilo ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je mogoče oceniti, da so v zvezi s pritožnico izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom po 39. členu v zvezi s 53. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zadržana oseba I.K., rojena ... ..., ..., zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice... za dobo do dveh mesecev, šteto od 11.8.2020 dalje. Že na tem mestu pritožbeno sodišče izpostavlja, da sta se sodišču prve stopnje pri pisni izdelavi odločbe pripetili očitni pomoti, saj iz uvoda izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi bil izdan isti dan po dne 11.7.2020 opravljenem naroku, iz njegovega zaključka pa, da naj bi bil izdan 12.8.2020. Predmetni sklep je bil namreč izdan na (edinem) naroku 11.8.2020, zato gre za sklep z dne 11.8.2020, pa čeprav je bil njegov pisni odpravek morebiti izdelan 12.8.2020. Sodišče prve stopnje naj zato ravna v skladu z ustreznimi procesnimi določbami o odpravi očitnih pisnih pomot.

2. Zoper predmetni sklep je pravočasno pritožbo vložila zadržana oseba I. K.. V njej prosi ″naj se ji omili bivanje″ oziroma ″zmanjša kazen ali naj se jo da na odprti oddelek, saj se ji bo sicer zmešalo″. Izpostavlja, da ima šestmesečnega sina, ki je zelo navezan nanjo; da je sin v dobri oskrbi, ampak je ″mama le mama″; da bi dala vse, da sina vidi; da ni bila nikoli slaba ali groba do osebja, saj nasilje ni pravi način; da ji je bil sin odvzet že po porodu za 1 mesec; da naj se ji ga ne odvzame še enkrat, saj lahko postane zanj popolna tujka; da ima sina najrajši na svetu; in da lahko vsi njeni prijatelji povedo, da je zanj lepo skrbela.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazloženo izpostavilo ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je mogoče oceniti, da so v zvezi s pritožnico izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom po 39. členu v zvezi s 53. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Upoštevajoč v izpodbijanem sklepu prepričljivo podane razloge oziroma same ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na vpogledani razpoložljivi zdravstveni dokumentaciji zadržane osebe, zaslišanju zadržane osebe, zaslišanju najbližje osebe (matere zadržane osebe) in priče (očeta zadržane osebe) in (predvsem) na ugotovitvah v postopku postavljenega sodnega izvedenca za psihiatrijo B. S., dr. med., tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da so vsi trije za izrek takega ukrepa potrebni pogoji (glej prvi odstavek 39. člena ZDZdr) podani.

5. Pritožnica obširnih ugotovitev (zaključkov) sodišča prve stopnje konkretno niti ne izpodbija in v pritožbi izpostavlja predvsem okoliščine, ki za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa niso relevantne oziroma ki jim upoštevaje vsebino izpodbijanega sklepa ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje je upoštevalo dejstvo, da ima šestmesečnega sina, pri čemer sinova navezanost nanjo ni relevantna okoliščina za odločanje v tem nepravdnem postopku, v katerem se odloča o zadržanju pritožnice na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ..... Prav tako pritožnica ob obstoju okoliščin iz 39. člena ZDZdr (med drugim) tudi huje ogroža življenje in zdravje omenjenega sina (gre za povzročitvi dveh prometnih nesreč, v katerih je bil njen otrok sopotnik, in zanemarjanje skrbi za otroka). Njenemu pavšalnemu zatrjevanju, da lahko vsi njeni prijatelji povedo, da je za otroka lepo skrbela, tako ni mogoče slediti. Izpodbijani sklep glede na njegovo vsebino ni „kazen“ za pritožnico in pravno ne pomeni ″odvzema otroka pritožnici″, ampak se nanaša na pritožničino nujno potrebno zdravljenje. Prav tako se v sklepu pritožnici ne očita, da naj bi bila slaba ali groba do osebja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bo (dejanska) odtegnitev otroka pri pritožnici res povzročila prizadetost, a je ukrep nujen za njeno korist (in tudi za korist otroka). Sodišče prve stopnje je (predvsem na podlagi ugotovitev izvedenca) pravilno zaključilo, da druge oblike pomoči in krajše trajanje ukrepa v konkretnem primeru ne pridejo v poštev, zato se pritožnica neutemeljeno zavzema za sprejem na odprti oddelek in za krajše trajanje izrečenega ukrepa. Ukrep je utemeljen, nujen in namenjen pritožničinemu zdravljenju, zato ni mogoče slediti njenemu lastnemu zatrjevanju, da se ji bo zaradi zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom zmešalo.

6. Ker pritožbeni razlogi niso relevantni oziroma niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in 30. členom ZDZdr).

Datum zadnje spremembe:

03.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1627/2020
• VSL Sklep I Cp 1976/2021
• VSL sklep I Cp 3302/2016