VSC Sklep PRp 34/2020

Jedro

Iz določil odredb predsednika VS RS torej izhaja, da je predmetna zadeva v času, ko je bil obdolžencu vročen sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in ko je iztekel rok za vložitev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (20. 3. 2020), predmetna zadeva štela kot nujna in je veljal 3 dnevni rok za vložitev ugovora. Ker v nujnih zadevah, med katere je v času, ko bi obdolženec moral vložiti ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, štela tudi predmetna zadeva, procesni roki tečejo in jih režim sodnih počitnic ne zadrži, uvedba posebnega režima zaradi epidemije korona virusa po odredbi predsednika VS RS z dne 13. 3. 2020 na tek roka za vložitev ugovora v predmetni zadevi ni imela vpliva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo obdolženčev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja PR 333/2020 z dne 13. 3. 2020 ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 20,00 EUR, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

2. Zoper tak sklep se pritožuje obdolženec, smiselno zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi navaja, da je resnično prepozno vložil ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, vendar se je to zgodilo zaradi višje sile - neplanske nujne aktivnosti na kmetiji v njegovi družini zaradi korona virusa. Dodaja, da so se z dnem 16. 3. 2020 zaprla sodišča, kar se smatra za sodne počitnice in procesni roki ne tečejo, prav tako zaradi korona virusa ne delajo nobene ambulante, da bi lahko šel na zdravniški pregled in zaprosil za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja. Ker zaradi korona virusa še vedno traja izredno stanje v Republiki Sloveniji in procesni roki še vsaj do 16. 5. 2020 ne bodo tekli, prosi, da mu rok za dostavo zdravniškega spričevala podaljša za nedoločen čas in mu omogoči možnost vračila vozniškega dovoljenja.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je v predmetni zadevi sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja z dne 13. 3. 2020, obdolžencu bil vročen 17. 3. 2020, obdolženec pa je ugovor zoper ta sklep vložil 23. 3. 2020. Ker lahko v skladu z drugim odstavkom 113.b člena ZP-1 ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja obdolženec vloži v treh dneh od prejema sklepa in ker gre za nujno zadevo glede na 9. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) v zvezi z 209. členom ZP-1, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je obdolženec ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja vložil prepozno, saj bi ga moral vložiti že 20. 3. 2020.

5. Obdolženec sicer v pritožbi pravilno navaja, da je zaradi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - koronavirus nastopilo stanje kot velja v času sodnih počitnic, saj je predsednik Vrhovnega sodišča RS izdal Odredbo Su 315/2020 z dne 13. 3. 2020 o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS, s katero je določil, da zaradi nastanka izrednega dogodka vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot jih določa 83. člen ZS, med te zadeve pa v skladu z 9. točko 83. člena ZS v zvezi z 209. členom ZP-1 spada tudi odločanje v postopkih, v katerih je storilcu oziroma obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Ta odredba je prenehala veljati z dnem 31. 3. 2020, ko je začela veljati Odredba predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih, zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS in razlogov iz 1. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javno pravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS - CoV-2 (COVID-19), v skladu s katero so iz nabora nujnih zadev, v katerih sodišča odločajo tudi v času trajanja začasnih ukrepov, bile izvzete zadeve, v katerih je obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje in te zadeve tako niso štele (več) za nujne¹. Nato je predsednik Vrhovnega sodišča RS 8. 4. 2020 izdal novo odredbo, s katero je bila črtana 5. točka drugega odstavka odredbe z dne 30. 3. 2020, ki je določala, da se kot nujne zadeve ne štejejo zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo po Zakonu o prekrških (ZP-1). To pomeni, da se od 9. 4. 2020 te zadeve zopet štejejo kot nujne.

6. Iz povzetih zakonskih določb ter določil odredb predsednika VS RS torej izhaja, da je predmetna zadeva v času, ko je bil obdolžencu vročen sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in ko je iztekel rok za vložitev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (20. 3. 2020), predmetna zadeva štela kot nujna in je veljal 3 dnevni rok za vložitev ugovora. Tako ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je zaradi zaprtja sodišča z dnem 16. 3. 2020 in nastopa položaja, ki je primerljiv sodnim počitnicami, ko procesni roki ne tečejo, rok za vložitev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja ni tekel. Ker v nujnih zadevah, med katere je v času, ko bi obdolženec moral vložiti ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, štela tudi predmetna zadeva, procesni roki tečejo in jih režim sodnih počitnic ne zadrži, uvedba posebnega režima zaradi epidemije korona virusa po odredbi predsednika VS RS z dne 13. 3. 2020 na tek roka za vložitev ugovora v predmetni zadevi ni imela vpliva. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da zaradi epidemije korona virusa ni delala nobena ambulanta, da bi lahko šel na zdravniški pregled in na tej podlagi zaprosil za vračilo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da to ne more biti razlog za zamudo pri vložitvi ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, saj zdravniško spričevalo ni pogoj za vložitev ugovora, zaradi česar so te pritožbene navedbe neutemeljene.

7. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da procesni roki do 16. 5. 2020 ne bodo tekli, saj glede na zgoraj povzete odredbe predsednika VS RS in zgornja pojasnila to za predmetno zadevo ne pride v poštev, ker se šteje za nujno zadevo, v kateri je sodišče dolžno odločati tudi v času sodnih počitnic. Prav tako pa rok za dostavo zdravniškega spričevala v predmetni zadevi ni potrebno podaljševati, saj vložitev predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja ni vezana na noben rok in lahko tak predlog obdolženec poda kadarkoli tekom postopka o prekršku. Pravilnosti izpodbijane odločitve pa ne more izpodbiti niti pritožbeno zatrjevanje, da je do zamude z vložitvijo ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja prišlo zaradi neplanske nujne aktivnosti na domači kmetiji zaradi korona virusa. Take navedbe so namreč preveč pavšalne in niso z ničemer podkrepljene, pa tudi sicer bi jih lahko obdolženec uveljavljal zgolj v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki bi ga moral vložiti hkrati z ugovorom zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, da bi lahko o njem odločalo sodišče prve stopnje.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obdolženčevo pritožbo kot nedovoljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je obdolženec dolžan plačati v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe, v kolikor mu bo s sodbo naloženo plačilo stroškov postopka.

-------------------------------
¹ Pravno podlago za sprejem take odredbe predstavlja 4. člen ZZUSUDJZ, s katerim je bil predsednik Vrhovnega sodišča RS pooblaščen, da iz nabora nujnih zadev po 83. členu ZS izvzame določene vrste zadev.

Datum zadnje spremembe:

01.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep VII Kp 89064/2010
• VSM sklep I Ip 894/2015
• VSC sklep PRp 421/2012