<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sklep PRp 36/2020

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2020:PRP.36.2020
Evidenčna številka:VSC00034681
Datum odločbe:12.05.2020
Senat, sodnik posameznik:Andrej Pavlina (preds.), Zinka Strašek (poroč.), Jožica Arh Petković
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:dovoljenost pritožbe - predsednik sodišča

Jedro

Predlog oz. pobudo za priznanje in izvrševanje sodbe o prekršku, ki jo je izdalo pristojno sodišče Republike Slovenije v zadevi o prekršku, se državi članici EU, v kateri naj bo sodba izvršena, posreduje preko Okrajnega sodišča v Celju, pri čemer je predlagatelj oz. pobudnik sodišče, ki je izdalo sodbo o prekršku, da je predlagatelj oz. pobudnik posredovanja v izvrševanje drugi državi članici EU sodišče in ne sodnik, ki je izdal sodbo o prekršku. Pritožbo lahko v imenu sodišča, ki je dalo pobudo za posredovanje v izvrševanje, vloži le njegov zakoniti zastopnik.

Izrek

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo pobudo za vložitev predloga za priznanje in izvršitev globe po sodbi Okrajnega sodišča v Kopru PR 396/2017 z dne 9. 3. 2018, zoper storilca Z. M., ....

2. Zoper tak sklep se pritožuje okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Kopru, ki je izdala sodbo, katero naj bi prvostopenjsko sodišče odstopilo v priznanje in izvrševanje na Republiko ... Uveljavlja pritožbena razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in posledične napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se podani pobudi za vložitev predloga za priznanje in izvršitev globe po sodbi Okrajnega sodišča v Kopru PR 396/2017 z dne 9. 3. 2018 ugodi.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Postopek posredovanja odločbe domačega pristojnega organa, s katero je izrečena denarna kazen, v priznanje in izvršitev drugi državi članici ureja 19. poglavje Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1), ki v 196. členu določa, da se denarna sankcija iz tretjega odstavka 185. člena tega zakona1, ki jo je fizični ali pravni osebi izrekel pristojni organ v Republiki Sloveniji, lahko izvrši v drugi državi članici, v kateri ima ta oseba prebivališče oziroma sedež ali premoženje oziroma kjer prejema dohodke; da predlog za priznanje in izvršitev odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, posreduje pristojnemu izvršitvenemu organu druge države članice sodišče, ki je izreklo sankcijo na prvi stopnji, če pa je denarno sankcijo na prvi stopnji izrekel prekrškovni organ, lahko pristojno okrajno sodišče vloži predlog na obrazloženo pobudo prekrškovnega organa. Iz povzete določbe drugega odstavka 196. člena ZSKZDČEU-1 bi bilo mogoče sklepati, da bi moralo Okrajno sodišče v Kopru samo poslati svojo odločbo v izvršitev pristojnemu organu Republike .., vendar pa šesti odstavek 214. člena ZP-1 določa, da je za odločanje v zadevah priznavanja in izvrševanja odločb sodišč in drugih pristojnih organov v državah članicah Evropske unije, s katerimi so izrečene denarne sankcije za prekrške ali za druge kršitve predpisov, in za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v Republiki Sloveniji, v državah članicah Evropske unije, izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju. Da je v zvezi z odločbami iz člena 1(a)(III) in (IV)2 Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni pristojna sodna oblast za izvrševanje kot tudi za prenos obrazcev in odločb v izvrševanje v drugih državah članicah EU Okrajno sodišče v Celju, izhaja tudi iz Obvestila Republike Slovenije o implementaciji Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ št. 5505/14, ki ga je Republika Slovenija poslala Generalnemu sekretariatu Sveta na podlagi člena 20(5) Okvirnega sklepa 2005/214/PNZ (v zvezi z členom 2 tega Okvirnega sklepa).3

5. Predlog oz. pobudo za priznanje in izvrševanje sodbe o prekršku, ki jo je izdalo pristojno sodišče Republike Slovenije v zadevi o prekršku, se državi članici EU, v kateri naj bo sodba izvršena, posreduje preko Okrajnega sodišča v Celju, pri čemer je predlagatelj oz. pobudnik sodišče, ki je izdalo sodbo o prekršku. Pobudnik oz. predlagatelj mora sicer imeti možnost pritožbe zoper sklep, s katerim se pobuda za posredovanje v priznanje in izvršitev drugi državi članici zavrne, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je predlagatelj oz. pobudnik posredovanja v izvrševanje drugi državi članici EU sodišče in ne sodnik, ki je izdal sodbo o prekršku. Pritožbo lahko v imenu sodišča, ki je dalo pobudo za posredovanje v izvrševanje, vloži le njegov zakoniti zastopnik. V skladu z 61. členom Zakona o sodiščih (ZS) so zadeve sodne uprave v pristojnosti predsednika sodišča in direktorja sodišča, pri čemer v skladu z drugim odstavkom 61. člena ZS pristojnosti, ki jih ima po tem zakonu, drugih zakonih in Sodnem redu predsednik sodišča, na okrajnih sodiščih, ki so organizacijska enota okrožnega sodišča, izvaja predsednik okrožnega sodišča, ki lahko del pristojnosti prenese na predsednika okrajnega sodišča, ki vodi tako okrajno sodišče.

6. V obravnavani zadevi vložene pritožbe ni podpisala nobena izmed navedenih oseb, temveč sodnica, ki je odločala o obdolženčevi odgovornosti za prekršek na prvi stopnji, pri čemer pa tudi ni izkazano, da bi nanjo bilo preneseno kakšno pooblastilo za tako ravnanje. To pomeni, da je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložila oseba, ki nima pravice do pritožbe.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 163. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 161. člena ZP-1 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

-------------------------------
1 Tretji odstavek 185. člena ZSKZDČEU-1 določa, da je denarna sankcija iz prejšnjih odstavkov tega člena obveznost plačila:1. denarne kazni ali denarne globe;2. premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca, ki je z učinkom pravnomočno razsojene stvari v celoti ali deloma prisojen v odločbi iz prejšnjega odstavka;3. stroškov postopka, v katerem je bila izdana odločba iz prejšnjega odstavka;4. denarnega prispevka, ki je z odločbo iz prejšnjega odstavka naložen v korist javne ustanove, v dobrodelne namene ali za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj.
2 Gre za prekrškovne zadeve, saj po členu 1(a)(III) tega Okvirnega sporazuma „odločbo“ pomenijo tudi odločbe organa države izdajateljice, razen sodišča, za dejanja, ki se po pravu države izdajateljice kaznujejo, ker pomenijo kršitev pravnih predpisov, pod pogojem, da je zadevna oseba imela možnost zadevo predložiti v razsojanje sodišču, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve (torej odločbe prekrškovnih organov), po členu 1(a)(IV) pa so to tudi odločbe sodišča, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve, ki je odločalo v zvezi z odločbo iz točke (III) (torej odločbe sodišč za prekrške).
3 Za razliko od prekrškovnih zadev so za izvrševanje odločb, s katerimi so bile izrečene denarne kazni v kazenskih zadevah, pristojni preiskovalni oddelki vseh okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji, pri čemer se krajevna pristojnost določa po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, ki ji je bila denarna kazen izrečena.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (2013) - ZSKZDČEU-1 - člen 196
Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 61
Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 161, 161/2, 163, 163/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM3NTQ3