VSC Sodba PRp 43/2020

Jedro

Iz izreka odločbe o prekršku mora biti jasno razvidno, s kakšnim konkretnim ravnanjem je storilec uresničil zakonske znake določenega prekrška, to pa iz izreka preizkušane odločbe o prekršku ni razvidno, saj iz takega izreka ni mogoče razbrati, kaj naj bi bilo s prodajo tega lesa narobe oziroma zakaj naj bi ta prodaja bila nezakonita. Konkretizacija zakonskih znakov prekrškov mora izhajati iz izreka o odločbe o prekršku in ne iz njene obrazložitve.

Pravna ali fizična oseba stori prekršek po 4. točki prvega odstavka 80. člena ZG že s tem, da nima vzpostavljenega sistema potrebne skrbnosti, kot je predpisan v členu 6 Uredbe 995/2010/EU, kar pomeni, da gospodarski subjekt sploh nima pripravljenega svežnja postopkov in ukrepov, ki zagotavljajo ravnanje s potrebno skrbnostjo. Pri tem ni potrebno še posebej opredeljevati, s kakšnimi ravnanji odgovorna oseba pravne osebe kot neposredni storilec prekrška ni zagotovil vzpostavitve sistema potrebne skrbnosti in specificirati, kaj točno bi moral narediti, da bi tak sistem bil vzpostavljen. Odgovorni osebi se namreč ni očitalo, da je dopustila, da je bil posekan les brez dovoljenja za posek in odločbe ZGS, kar bi predstavljalo ravnanje v nasprotju s sistemom potrebne skrbnosti, kot bi moral biti vzpostavljen glede na določbo člena 6 Uredbe 995/2010/EU, temveč da takega sistema sploh ni vzpostavila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni

- v točki I.a izreka tako, da se postopek o prekršku zoper storilca - odgovorno osebo Š. O.,... zaradi prekrška po 4. točki prvega odstavka 80. člena Zakona o gozdovih ne ustavi,

- v točki II. izreka tako, da glede prekrška pod točko I.a stroški postopka ne bremenijo proračun,

in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

II. Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenih delih - točki I. b izreka (glede prekrška po 7. točki prvega odstavka 77. c člena Zakona o gozdovih) in II. točka izreka glede stroškov postopka o prekršku v zvezi s prekrškom pod točko I. b izreka, izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo, ki jo je vložila odgovorna oseba pravne osebe zoper odločbo o prekršku Gozdarske inšpekcije, Območne enote Celje, Izpostava Dravograd št. 710-1248/2018-18 z dne 18. 3. 2019 tako, da je postopek zaradi prekrškov po 4. točki prvega odstavka 80. člena in 7. točki prvega odstavka 77.c člena Zakona o gozdovih (ZG), ki naj bi jih storil s tem, ker a) kot odgovorna oseba pri opravljanju dejavnosti pravne osebe v njenem imenu pri odkupu lesa na panju na parcelah 1603 in 1348/80 obe k.o.... v mesecu avgustu in septembru 2016 ni zagotovil vzpostavitve sistema potrebne skrbnosti, s čimer je kršil 4. in 6. člen Uredbe 995/2010/EU in s tem storil prekršek po 4. točki prvega odstavka 80. člena ZG ter b) ker je kot odgovorna oseba pri opravljanju dejavnosti pravne osebe v njenem imenu dal oziroma dovolil dati prvič na tržišče posekani in odpeljani les na parcelah 1603 in 1348/80 obe k.o. ... v času avgust in september 2016 in les v količini 194,66 m3 prodati podjetju ...s čimer je kršil prvi odstavek 4. člena Uredbe 995/10/EU in s tem storil prekršek po 7. točki prvega odstavka 77. c člena ZG, ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), glede stroškov postopka pa v II. točki izreka odločilo, da ti bremenijo proračun.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje prekrškovni organ brez navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1, smiselno pa uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in kršitve predpisa, ki določa prekršek (1. in 2. točka 154. člena ZP-1). Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in zavrnitev zahteve za sodno varstvo.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje v okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločbe o prekršku v skladu s prvim odstavkom 62.a člena ZP-1 ugotovilo, da je podana kršitev po 5. alineji prvega odstavka 62. člena ZP-1, ker izrek odločbe o prekršku za odgovorno osebo ni razumljiv, takih kršitev pa sodišče ne more samo odpraviti in vodi v ustavitev postopka.

Glede prekrška po 7. točki prvega odstavka 77. c člena ZG

5. V zvezi s prekrškom po 7. točki prvega odstavka 77. c člena ZG je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da izrek odločbe o prekršku glede tega prekrška ni konkretiziran, ker ne vsebuje opisa načina storitve prekrška, ki predstavlja zakonske znake prekrška, temveč vsebuje le abstrakten opis prekrška. Iz izreka odločbe o prekršku namreč izhaja, da je ta prekršek odgovorna pravna oseba storila s tem, ko je pri opravljanju dejavnosti pravne osebe v njenem imenu dala oziroma dovolila dati prvič na tržišče posekani in odpeljani les na parcelah 1603 in 1348/80 obe k.o.... v času avgust in september 2016 in les v količini 194,66 (m3) prodati podjetju ..., s čimer je kršila prvi odstavek 4. člena Uredbe 995/2010/EU in storila prekršek po 7. točki prvega odstavka 77. c člena ZG. Tak prekršek stori pravna oseba, ki daje na trg nezakonito pridobljen les ali lesne proizvode oziroma daje na trg les in lesne proizvode, za katere ne dokaže zakonitega izvora (prvi odstavek 4. člena Uredbe 995/2010/EU). Iz povzetega izreka odločbe glede tega prekrška namreč ne izhaja, da naj bi les, ki ga je pravna oseba ... d.o.o. prodala podjetju.. d.o.o. bil pridobljen nezakonito, niti ni razvidno, zakaj naj bi ta les bil nezakonito pridobljen in ali je sploh šlo za nezakonit les ali pa morda za situacijo, ko obdolžena pravna oseba ni mogla izkazati zakonitega izvora prodanega lesa.

6. V zvezi s prekrškom po 7. točki prvega odstavka 77. c člena ZG prekrškovni organ v pritožbi izpostavlja, da sta na zaslišanju 14. 3. 2018 kršiteljici (pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe) potrdili, da je les odkupilo podjetje ... d.o.o. oziroma da nista nasprotovala trditvi, da je bil les prodan podjetju ... d.o.o. ter da je prekršek nastal, ko je odgovorna oseba pravne osebe družbe ... d.o.o. - v stečaju drevje posekano brez odločbe ZGS na parcelah 1603 in 1348/80 k.o. ... prodala oziroma dovolila prodati podjetju ... d.o.o. Prav slednji del je tisto, kar v izreku odločbe o prekršku manjka tj. da je bilo posekano drevje brez odločbe ZGS in da je šlo na navedenih parcelah za nelegalno sečnjo, kar naj bi po trditvah pritožnika potrdilo tudi Okrajno sodišče v Celju v sodbi ZSV 450/2019 z dne 24. 1. 2020. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča mora biti namreč iz izreka odločbe o prekršku jasno razvidno, s kakšnim konkretnim ravnanjem je storilec uresničil zakonske znake določenega prekrška, to pa iz izreka preizkušane odločbe o prekršku ni razvidno, saj iz takega izreka ni mogoče razbrati, kaj naj bi bilo s prodajo tega lesa narobe oziroma zakaj naj bi ta prodaja bila nezakonita. Konkretizacija zakonskih znakov prekrškov mora izhajati iz izreka o odločbe o prekršku in ne iz njene obrazložitve, kot je to storil prekrškovni organ v predmetni zadevi. Pritožbeno zatrjevanje, da je prodaja lesa nedvoumno dokazana in da obstaja tudi dokaz o tem, da je šlo pri prodanem lesu za les, ki je bil pridobljen z nezakonito sečnjo (brez ustrezne odločbe ZGS) ne morejo odpraviti pomanjkljivosti izreka odločbe o prekršku, ki je take narave, da terja ustavitev postopka o prekršku, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo.

Glede prekrška po 4. točki prvega odstavka 80. člena ZG

7. Tudi postopek o prekršku zaradi kršitve po 4. točki prvega odstavka 80. člena ZG je sodišče prve stopnje ustavilo zaradi nekonkretizacije zakonskih znakov tega prekrška v izreku odločbe o prekršku (pri čemer je po nepotrebnem zapisalo, da niso konkretizirani zakonski znaki opustitve dolžnega nadzorstva odgovorne osebe, saj iz izreka ne izhaja, da bi se odgovorni osebi pravne osebe očitala opustitev dolžnega nadzorstva, temveč da je neposredni storilec, ki ni zagotovil vzpostavitve sistema potrebne skrbnosti v skladu s 6. členom Uredbe 995/2010/EU). Po mnenju prvostopenjskega sodišča prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku ni konkretiziral ukrepov ali postopkov, ki naj bi jih storilec kot odgovorna oseba pravne osebe kršil oziroma opustil, saj v izreku odločbe ni opisano, da je odgovorna oseba dopustila, da je bil posekan les brez dovoljenja za posek in odločbe ZGS, ki je eden izmed ukrepov, opisanih v 6. členu Uredbe 995/2010/EU, v katerem je določen sistem potrebne skrbnosti in je tudi zakonski znak očitanega prekrška, kar sicer izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe o prekršku. Tako stališče pa je po mnenju pritožbenega sodišča zmotno.

8. Prekršek po 4. točki prvega odstavka 80. člena namreč stori pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojni podjetnik posameznik, ki nima vzpostavljenega sistema potrebne skrbnosti v skladu s 6. členom Uredbe 995/2020/EU ali ravna v nasprotju z njim. Prekrškovni organ v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je v skladu s 4. členom Uredbe EU 995/2010/EU dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali proizvodov iz lesa na trg prepovedano in da morajo zato gospodarski subjekti pri dajanju lesa ali lesnih proizvodov na trg ravnati s potrebno skrbnostjo ter v ta namen uporabljati sveženj postopkov in ukrepov (sistem potrebne skrbnosti), kakor je opredeljen v členu 6 te Uredbe. Slednji pa določa, da sistem potrebne skrbnosti vsebuje naslednje elemente: a) ukrepe in postopke, ki omogočajo dostop do taksativno naštetih informacij o dobavi lesa in lesnih proizvodov danih na trg s strani gospodarskega subjekta, b) postopek ocenjevanja tveganja, ki gospodarskemu subjektu omogoči, da analizira in oceni tveganje nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov, ki se dajejo na trg ter c) postopke za zmanjševanje tveganja, ki predstavljajo sveženj ukrepov in postopkov, ki so v zadostni in sorazmerni za učinkovito zmanjšanje tveganja in lahko vključujejo zahtevo po dodatnih informacijah ali dokumentih ter - ali zahtevo po preverjanju, ki ga opravi tretja stran.

9. Prekrškovni organ v pritožbi pravilno izpostavlja, da pravna ali fizična oseba stori prekršek že s tem, da nima vzpostavljenega sistema potrebne skrbnosti, kot je predpisan v členu 6 Uredbe 995/2010/EU, kar pomeni, da gospodarski subjekt sploh nima pripravljenega svežnja postopkov in ukrepov, ki zagotavljajo ravnanje s potrebno skrbnostjo. Strinjati se je s pritožbenimi navedbami, da je lahko odgovorna oseba za vzpostavitev sistema potrebne skrbnosti v konkretni zadevi lahko bil le direktor družbe, saj je direktor družbe tisti, ki je dolžan zagotoviti zakonito poslovanje družbe v okvir katerega v skladu z Uredbo št. 995/2010/EU spada tudi sprejem svežnja ukrepov in postopkov, ki so namenjeni preprečevanju dajanja nezakonito pridobljenega lesa na trg. Pri tem po mnenju pritožbenega sodišča ni potrebno še posebej opredeljevati, s kakšnimi ravnanji odgovorna oseba pravne osebe kot neposredni storilec prekrška ni zagotovil vzpostavitve sistema potrebne skrbnosti in specificirati, kaj točno bi moral narediti, da bi tak sistem bil vzpostavljen. Odgovorni osebi se namreč ni očitalo, da je dopustila, da je bil posekan les brez dovoljenja za posek in odločbe ZGS, kar bi predstavljalo ravnanje v nasprotju s sistemom potrebne skrbnosti, kot bi moral biti vzpostavljen glede na določbo člena 6 Uredbe 995/2010/EU, temveč da takega sistema sploh ni vzpostavila.

10. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da prekrškovni organ v izreku izpodbijane odločbe o prekršku ni konkretiziral ukrepov ali postopkov, ki naj bi jih odgovorna oseba kršila oziroma opustila, ker v izreku odločbe ni opisano, da je storilec dopustil, da je bil posekan les brez dovoljenja za poseg in odločbe ZGS. Zakonski znak tega prekrška je namreč (ne)vzpostavitev sistema potrebne skrbnosti, kar pomeni, da je prekršek storjen s tem, ko sistem potrebne skrbnosti ni vzpostavljen. V izreku odločbe o prekršku zato ni potrebno posebej navajati, kateri deli sistema potrebne skrbnosti iz člena 6. Uredbe 995/2010/EU niso bili vzpostavljeni. Po mnenju pritožbenega sodišča gre za enega od primerov, ko je posamezni znak prekrška (nevzpostavitev sistema potrebne skrbnosti) dovolj določno opredeljen že v zakonu in ko za opredelitev prekrška zadostuje že sklicevanje na zakonske prvine in gre za primer zakonskega znaka, ki ga je odveč ali pa celo nemogoče konkretizirati z drugimi besedami¹. Na nevzpostavitev sistema potrebne skrbnosti namreč kaže dejstvo, da tak sistem v pravni osebi ni obstajal.

11. Prvostopenjsko sodišče je tako ob napačnem tolmačenju 4. točke prvega odstavka 80. člena ZG preuranjeno ustavilo postopek o prekršku ter v posledici takega ravnanja nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je postopek o prekršku ustavilo po uradni dolžnosti, ne da bi se spuščalo v vsebino vložene zahteve za sodno varstvo in odločbo o prekršku preizkušalo v okviru navedb zahtevi za sodno varstvo. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo o prekršku spremenilo v točki I.a izreka tako, da se postopek o prekršku zaradi prekrška po 4. točki prvega odstavka 80. člena ZG ne ustavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (osmi odstavek 163. člena ZP-1), v točki II. izreka pa tako, da glede prekrška pod točko I.a izreka stroški postopka ne bremenijo proračun, medtem ko je glede prekrška po 7. točki prvega odstavka 77. člena ZG (točka I.b izreka) in stroškov postopka v zvezi s tem prekrškom, ob upoštevanju zgoraj navedenega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v teh delih sodbo o prekršku potrdilo.

12. Ob nadaljnjem odločanju o zahtevi za sodno varstvo glede prekrška po 4. točki prvega odstavka 80. člena ZG bo moralo sodišče prve stopnje v okviru uradnega preizkusa po 62. a členu ZP-1 upoštevati izpostavljena izhodišča, da je izrek odločbe v tem delu dovolj konkretiziran, v okviru preizkusa utemeljenosti zahteve za sodno varstvo zoper obravnavano odločbo o prekršku prekrškovnega organa pa v skladu s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 presoditi, ali je dokazni postopek potrebno dopolniti ali ponoviti, ali pa pred prekrškovnim organom izveden dokazni postopek zadošča za sprejem odločitve o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo.

-------------------------------
¹ Primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 19555/2015-76 z dne 26.01.2017.

Datum zadnje spremembe:

08.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2150/2017
• VSC Sodba PRp 47/2017
• VSC sodba PRp 125/2016