VSC Sklep III Cpg 158/2019

Jedro

Na vsebino oziroma obvezne sestavine predloga je sodišče prve stopnje opozorilo tožečo stranko v sklepu s pozivom. Najmanj česar ni predložila po pozivu sta njeno soglasje po peti alineji in izjava po šesti alineji drugega odstavka 12. člena ZST-1. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi predložene davčne in matične številke samo pridobivalo podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, da je to vse razvidno iz javno objavljenega revidiranega letnega poročila in da je bilo poročilo s pojasnili revidirano s strani neodvisnega revizorja, ki je podal mnenje, da so pregledani računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja družbe. Sodišče ima na podlagi soglasja stranke v zakonu urejeno širšo pravico, saj sme pridobiti tudi podatke, ki so davčna tajnost, ti pa niso javno objavljeni pri AJPES. Smiselno enako velja za posebno izjavo, da so podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju popolni ter točni, za kar stranka prevzema premoženjsko odgovornost. Neutemeljeno se tožeča stranka sklicuje na odgovornost poslovodstva in revizorja za resničnost ter pravilnost računovodskih izkazov in da v konkretni zadevi posebna izjava ni bila potrebna. Oprostitev plačila sodnih taks je izjema od pravila o dolžnosti plačevanja in obvezne sestavine predloga predstavljajo minimum trditev stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke z dne 18. 6. 2019 za oprostitev, podredno za obročno plačilo sodne takse za redni postopek pred sodiščem prve stopnje. Ugotovilo je, da predlog ni vseboval vseh podatkov in izjav, zato je sodišče s sklepom z dne 28. 6. 2019 pozvalo tožečo stranko k predložitvi manjkajočih podatkov in izjav ter jo opozorilo, da bo v primeru, če predloga ne bo dopolnila v skladu s pozivom, zavrglo predlog. Tožeča stranka je v zvezi s pozivom z dne 28. 6. 2019 pravočasno predložila vlogo z dne 22. 8. 2019, s katero je sporočila svojo davčno in matično številko ter obrazložila, da stanje na transakcijskem računu ne odraža dejanskega premoženjskega stanja. S tem ni v celoti dopolnila predloga v skladu s pozivom in zakonskimi zahtevami. Ni podala soglasja, da sodišče z namenom ugotavljanja premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, ni predložila podatkov o stanju in prometu na transakcijskem računu pri banki ... d.d. za zadnje tri mesece, ni predložila morebitnih podatkov o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, ni podala izjave, da so vsi podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju resnični, točni in popolni, za kar prevzema premoženjsko odgovornost, predloga oziroma izjav ni podpisala tožeča stranka oziroma njen zakoniti zastopnik.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščencu iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je pravna oseba in je z vlogo z dne 22. 8. 2019 sporočila vse relevantne podatke, ki so potrebni, da bi sodišče obravnavalo predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Finančni podatki pravnih oseb so razvidni iz evidenc, v konkretnem primeru iz javnih objav letnih in zaključnih poročil. Sodišče bi lahko iz razpoložljivih javnih evidenc samo po uradni dolžnosti pridobilo na podlagi sporočenih podatkov davčne in matične številke podatke o premoženjskem stanju tožeče stranke in na podlagi razpoložljivih podatkov presojalo o utemeljenosti predloga za oprostitev. Sodišče spregleda, da soglasje za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, ni bilo potrebno, ker je popolno in resnično premoženjsko, finančno ter likvidnostno stanje tožeče stranke razvidno iz javno objavljenega revidiranega letnega poročila. Gre za visoko kredibilen in verodostojen dokument, zato posebna izjava, da so podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju resnični, popolni ter točni, ni bila potrebna, saj izhaja iz 36 strani dolgega poročila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZST-1 v drugem odstavku 12. člena določa kaj vse mora vsebovati predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pravne osebe, kar je tožeča stranka: - naziv, sedež, davčno in matično številko; - podatke o zadevi; - podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona; - soglasje stranke, da sodišče z namenom ugotavljanja premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; - izjavo, da so vsi podatki iz četrte alinee tega odstavka, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka prevzema vso premoženjsko odgovornost; - podpis stranke. Na takšno vsebino oziroma obvezne sestavine predloga je sodišče prve stopnje opozorilo tožečo stranko v sklepu s pozivom z dne 28. 6. 2019 (listna št. 82 in 83 spisa). Najmanj česar ni predložila po pozivu sta njeno soglasje po peti alineji in izjava po šesti alineji drugega odstavka 12. člena ZST-1. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi predložene davčne in matične številke samo pridobivalo podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, da je to vse razvidno iz javno objavljenega revidiranega letnega poročila in da je bilo poročilo s pojasnili revidirano s strani neodvisnega revizorja, ki je podal mnenje, da so pregledani računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja družbe. Sodišče ima na podlagi soglasja stranke v zakonu urejeno širšo pravico, saj sme pridobiti tudi podatke, ki so davčna tajnost, ti pa niso javno objavljeni pri AJPES. Smiselno enako velja za posebno izjavo, da so podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju popolni ter točni, za kar stranka prevzema premoženjsko odgovornost. Neutemeljeno se tožeča stranka sklicuje na odgovornost poslovodstva in revizorja za resničnost ter pravilnost računovodskih izkazov in da v konkretni zadevi posebna izjava ni bila potrebna. Oprostitev plačila sodnih taks je izjema od pravila o dolžnosti plačevanja in obvezne sestavine predloga predstavljajo minimum trditev stranke. Zato se pričakuje njeno sodelovanje. V tej zadevi je ostal predlog nepopoln in sodišče prve stopnje ga je pravilno zavrglo.

5. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

6. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

26.02.2020

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Ip 34/2020
• VDSS Sodba Pdp 224/2023
• VSRS Sodba VIII Ips 96/2017