VSC Sklep PRp 13/2020

Jedro

Uveden (in zaključen) postopek osebnega stečaja nad storilcem v konkretni zadevi, ko je bil kaznovan kot odgovorna oseba v okviru opravljanja lastne dejavnosti samostojnega podjetnika ne vpliva na izpolnjevanje pogojev za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se odločba prekrškovnega organa v ....z dne 7. 11. 2017, ki je postala pravnomočna 4. 1. 2018, s katero je bilo storilcu M. H. naloženo plačilo globe 80,00 EUR, prizna in izvrši, ter da je storilec izrečeno globo ter stroške opomina v višini 5,00 EUR, dolžan plačati v 15. dneh po pravnomočnosti sklepa, sicer se prisilno izterja.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (2. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1), saj navaja, da je že od meseca julija 2017 v postopku osebnega stečaja, ki se izteče julija 2022 ter da je neživljenjsko in protizakonito, da bi moral plačevati kazen za prometni prekršek, ki ga ni storil, saj je že v času storitve prekrška bil podan predlog za stečaj. Sodišče pa tudi prosi, da v uradnih evidencah preveri, ali ima vozniško dovoljenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) določa, da domače sodišče o priznanju in izvršitvi pravnomočne odločbe pristojnega organa države izdaje odloča na podlagi: 1) odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti ter 2) obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 pa, z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo pristojnega organa države izdaje brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev.

5. Sodišče v postopku za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje presoja le izpolnjevanje formalnih predpostavk in (ne)izpolnjevanje kriterijev za zavrnitev iz 186. člena ZSKZDČEU-1, ne more in ne sme pa spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe pristojnega organa države izdaje, saj je ta pravnomočna. Tako je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantno sklicevanje na okoliščino, da je storilec že v času storitve prekrška bil v postopku osebnega stečaja, da prekrška ni storil on in namigovanje na dejstvo, da sploh nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Te navedbe bi moral storilec podati že v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, v predmetnem postopku pa so neupoštevne, saj tudi v primeru, če bi se izkazale za resnične, sodišče Republike Slovenije ne bi moglo spremeniti ali odpraviti odločbe prekrškovnega organa države izdaje.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je v osebnem stečaju od julija 2017, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sicer tudi v postopku za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje, kljub temu da ne gre za postopek o prekršku po ZP-1, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in izrekalo sankcije zanj, potrebno upoštevati okoliščino, da je zoper storilca, ki je bil kaznovan z odločbo pristojnega organa države izdaje, začet stečajni postopek in presojati, ali ta okoliščina vpliva na možnost priznanja in izvršitve. S sklepom, s katerim sodišče odloči, da se odločba pristojnega organa države izdaje prizna in izvrši, se namreč storilcu nalaga obveznost plačila te globe in določa rok za njeno izpolnitev (ter da lahko sodišče po poteku roka za plačilo v primeru neplačila, to terjatev prisilno izterja).

7. Prvi odstavek 14.b člena ZP-1 sicer določa, da so pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, v primeru stečaja odgovorni za prekršek ne glede na to, ali je bil prekršek storjen pred začetkom stečajnega postopka ali med njim, vendar se jim ne izreče globa, temveč le odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi. Ker pa je iz spisovnega gradiva razvidno, da je v obravnavani situaciji storilec bil samostojni podjetnik posameznik, je potrebno upoštevati tretji odstavek 14.b člena ZP-1, ki določa, da se v primeru, če samostojni podjetnik posameznik pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku preneha obstajati v tej statusni obliki, samostojnega podjetnika spozna za odgovornega za prekršek, sankcije za prekršek in odvzem premoženjske koristi pa se izrečejo fizični osebi, ki je bila nosilec statusne oblike, ki je prenehala. Navedeno namreč pomeni, da uveden (in zaključen) postopek osebnega stečaja nad storilcem v konkretni zadevi ne vpliva na izpolnjevanje pogojev za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje. Slednja se tudi sicer glasi na M. H. kot fizično osebo in ne na M. H. kot samostojnega podjetnika, in je tudi bila izdana 7. 11. 2017 tj. po 11. 7. 2017, ko je glede na podatke v evidencah AJPES prišlo do izbrisa storilca v statusni obliki samostojnega podjetnika. Za razliko od pravnih oseb, s.p. po zaključku osebnega stečaja ne preneha obstajati in tudi njegovi dolgovi ne prenehajo obstajati zgolj na podlagi stečaja.

8. Ker je glede na navedeno storilčeva pritožba neutemeljena in je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje, in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

18.02.2020

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep PRp 44/2020
• VSL sklep II Ip 4368/2014
• sodba U 1200/98