<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sklep PRp 135/2019

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2019:PRP.135.2019
Evidenčna številka:VSC00030120
Datum odločbe:13.12.2019
Senat, sodnik posameznik:Marija Bovha (preds.), Zinka Strašek (poroč.), Andrej Pavlina
Področje:DELOVNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - znižanje denarne kazni - načelo sorazmernosti - načelo vzajemnega priznavanja - kraj storitve prekrška - izplačilo plač

Jedro

V postopkih po ZSKZDČEU-1 je sicer potrebno spoštovati načelo vzajemnega priznavanja, ki med drugim pomeni tudi to, da se upošteva in spoštuje kaznovalna politika druge države članice EU. Ker pa bi strogo vztrajanje pri tem načelu lahko privedlo tudi do nesorazmerno hudih posledic za državljane države izvršiteljice (na kar nakazuje tudi sodba Sodišča EU v združenih zadevah C-64/18, C-140/18, C-146/18 in C-148/18 z dne 12. 9. 2019, na katero se sklicuje tudi zagovornik v pritožbi), peti odstavek 192. člena ZSKZDČEU-1 dopušča uporabo načela sorazmernosti in omilitev uporabe načela vzajemnega priznavanja ter omejen poseg v kaznovalno politiko države izdaje.

Čeprav ni nobenega dvoma, da so delavci delo opravljali v Republiki A..., kar je tudi pogoj, da je sploh nastala obveznost delodajalca, da plače obračuna in izplača v skladu s predpisi o plačah, ki veljajo v Republiki A...3, je vendarle bistvo prekrška, zaradi katerega je storilki bila izrečena denarna sankcija, neizplačilo plače v ustrezni višini. Zato je pred odločitvijo o uporabi petega odstavka 192. člena ZSKZDČEU-1 potrebno ugotoviti, kje je družba M. d. o. o. (obračunavala in) izplačevala plače navedenim delavcem. Če so bile plače izplačane v Republiki Sloveniji, je uporaba petega odstavka 192. člena ZSKZDČEU-1 možna, sicer pa ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v A... - ..., št. BH-0430772016/0017 z dne 23. 5. 2017, ki je postala pravnomočna 30. 6. 2017, s katero je bila storilki zaradi kršitev petega odstavka 7.i člena Zakona o zaposlitvenih pogodbah Republike A... (...) izrečena denarna sankcija v skupni višini 60.000,00 EUR ter naloženo plačilo stroškov postopka v višini 6.000,00 EUR, prizna in izvrši, ji naložilo rok 15. dni za plačilo te globe in jo opozorilo, da po poteku tega roka lahko pri Finančni upravi RS predlaga obročno plačilo ter da v kolikor denarne sankcije in stroškov postopka v določenem roku ne bo plačala, bosta denarna sankcija in stroški postopka izterjani prisilno.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilkin zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za priznanje in iizvršitev odločbe zavrne kot neutemeljen. V pritožbi kot bistveno poudarja, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetni zadevi uporabiti peti odstavek 192. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) in ob upoštevanju 17., 27. in tretjega odstavka 52. člena ZP-1 ter četrtega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v zvezi z 31. točko prvega odstavka istega člena ter 210. členom ZDR-1, priznati in dovoliti izvrševanje globe in stroškov postopka le do višine 1.980,00 EUR, v presežku za nadaljnjih 64.200,00 EUR pa predlog za izvrševanje zavrniti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prekrškovni organ Republike A... z zgoraj navedeno kazensko odločbo z dne 23. 5. 2017, ki je postala pravnomočna 30. 6. 2017, storilki izrekel skupno globo v višini 60.000,00 EUR ter naložil plačilo stroškov postopka v višini 6.000,00 EUR, ker je storilka, kot odgovorna oseba - direktorica pravne osebe M... d.o.o. odgovorna, da je pravna oseba kot delodajalec štiri, v izreku kazenske odločbe naštete delavce, napotila na delo v Republiko A... v okviru opravljanja storitev od 11. 1. 2016 do vsaj 31. 3. 2016, ne da bi jim bila plačana osnovna plača z upoštevanjem kriterijev za uvrstitev plač, ki je veljavna v skladu z zakonom, uredbo ali s kolektivno pogodbo, čeprav so delodajalci dolžni delavcem plačati vsaj osnovno plačo glede na vsakokratne kriterije uvrstitev plač.

5. Sodišče prve stopnje je v okviru priznanja odločbe pristojnega organa države izdaje ugotovilo, da ne obstaja nobena izmed predpostavk nedopustnosti izvrševanja iz 186. člena ZSKZDČEU-1, v zvezi z načelom vzajemnosti pa navedlo, da je dejanje, za katero je bila izrečena denarna sankcija storilcu, prekršek tudi po pravu v Republiki Sloveniji in sicer po 8. členu Zakona o minimalni plači.

6. Izpolnjevanje pogoja vzajemnosti je sodišče prve stopnje sicer oprlo na napačen predpis, vendar pa je vzajemnost vendarle podana, kot navaja tudi zagovornik v pritožbi. Dejanje, za katerega je pristojni organ države izdaje storilko spoznal za odgovorno je namreč prekršek tudi po pravu Republike Slovenije, vendar ne po Zakonu o minimalni plači, temveč po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Položaj napotenih delavcev ureja 210. člen ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da delavec, ki ga tudi delodajalec napoti na začasno delo v Republiko S... na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, opravlja začasno delo v Republiki Sloveniji pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo delo in zaposlovanje tujih državljanov. V skladu z drugim odstavkom 210. člena ZDR-1 mora delodajalec zagotoviti pravice po predpisih Republike Slovenije po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje. V skladu s 31. točko prvega odstavka 217. člena ZDR-1 se z globo od 3.000,00 do 20.000,00 EUR kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če napotenim delavcev, ki začasno opravljajo delo v Republiki S..., ne zagotovi pravic iz drugega odstavka 210. člena tega zakona. Z globo od 450,00 do 2.000,00 EUR pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe, ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena (četrti odstavek 217. člena ZDR-1).

7. Zagovornik tudi utemeljeno opozarja, da peti odstavek 192. člena ZSKZDČEU-1 določa, da se v primeru, če je bilo dejanje storjeno zunaj ozemlja države izdaje in bi se zanj lahko uporabilo pravo Republike Slovenije, ne glede na določbe četrtega odstavka istega člena, znesek, v katerega je treba poseči z izvršbo, zniža na najvišjo mero, ki je za istovrstno dejanje dopustna po predpisih Republike Slovenije. Po mnenju pritožbenega sodišča je sicer v postopkih po ZSKZDČEU-1 potrebno spoštovati načelo vzajemnega priznavanja1, ki med drugim pomeni tudi to, da se upošteva in spoštuje kaznovalna politika druge države članice EU. Ker pa bi strogo vztrajanje pri tem načelu lahko privedlo tudi do nesorazmerno hudih posledic za državljane države izvršiteljice (na kar nakazuje tudi sodba Sodišča EU v združenih zadevah C-64/18, C-140/18, C-146/18 in C-148/18 z dne 12. 9. 2019, na katero se sklicuje tudi zagovornik v pritožbi)2, peti odstavek 192. člena ZSKZDČEU-1 dopušča uporabo načela sorazmernosti in omilitev uporabe načela vzajemnega priznavanja ter omejen poseg v kaznovalno politiko države izdaje.

8. Vendar pa je za uporabo te določbe najprej potrebno ugotoviti kraj storitve prekrška. V skladu z 8. členom ZP-1 se v postopku o prekršku glede silobrana, skrajne sile, prisiljenosti, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske in pravne zmote, storilca in sostorilca, napeljevanja in pomoči ter časa in kraja storitve kaznivega dejanja, smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika. Kazenski zakonik (KZ-1) v prvem odstavku 19. člena določa, da je kaznivo dejanje je storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica. Čeprav ni nobenega dvoma, da so delavci delo opravljali v Republiki A..., kar je tudi pogoj, da je sploh nastala obveznost delodajalca, da plače obračuna in izplača v skladu s predpisi o plačah, ki veljajo v Republiki A...3, je vendarle bistvo prekrška, zaradi katerega je storilki bila izrečena denarna sankcija, neizplačilo plače v ustrezni višini. Zato je pred odločitvijo o uporabi petega odstavka 192. člena ZSKZDČEU-1 potrebno ugotoviti, kje je družba M. d. o. o. (obračunavala in) izplačevala plače navedenim delavcem. Če so bile plače izplačane v Republiki S..., je uporaba petega odstavka 192. člena ZSKZDČEU-1 možna, sicer pa ne.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

10. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku z ustreznimi poizvedbami pri družbi M. d. o. o., oziroma pri pristojnem organu ali pa z zaslišanjem v kazenski odredbi naštetih delavcev ugotoviti, kje so bile tem delavcem izplačane plače in glede na ugotovitve presoditi, ali je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti peti odstavek 192. člena ZSKZDČEU-1, ob morebitni uporabi te določbe pa upoštevati določbe 17. člena ZP-1, 27. člena ZP-1, tretjega odstavka 52. člena ZP-1 ter 217. č člena ZDR-1.

-------------------------------
1 3. člen ZSKZDČEU-1 določa: ″V postopkih po II. delu ter po 8., 9., 9.a, 12., 14., 16., 17.a, 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.″
2 V zadevi, ki jo je v okviru odločanja o predhodnem vprašanju obravnavalo Sodišče EU, sicer ni šlo za prekršek neizplačevanja plač v skladu z avstrijskimi predpisi, temveč za kršitev zakonskih določb, po katerih morajo delodajalci za napotene delavce, ki opravljajo čezmejne storitve v Republiki A..., na delovišču imeti vso ustrezno dokumentacijo, vendar pa je iz sodbe Sodišča EU z dne 12. 9. 2019 mogoče sklepati, da je potrebno vedno upoštevati tudi načelo sorazmernosti, saj je z navedeno sodbo Sodišče EU razsodilo, da je ″Člen 56 PDEU treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, s katero je določeno, da se v primeru neizpolnitve obveznosti na področju delovnega prava v zvezi s pridobitvijo upravnih dovoljenj in hrambo plačnih dokumentov naložijo globe: (–) ki ne smejo biti nižje od vnaprej določenega zneska; (–) ki se naložijo kumulativno za vsakega zadevnega delavca in brez zgornje meje; (–) h katerim se v primeru zavrnitve tožbe, vložene zoper odločbo, s katero so bile te globe naložene, doda prispevek k stroškom postopka v višini 20 % zneska navedenih glob in (–) ki se v primeru neplačila spremenijo v kazni odvzema prostosti.″
3 Iz kazenske odredbe pristojnega prekrškovnega organa države izdaje izhaja, da je bil prekršek ugotovljen ob kontroli dne 27. 4. 2016 na naslovu ..., vendar to po mnenju pritožbenega sodišča označuje zgolj kraj ugotovitve prekrška.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (2013) - ZSKZDČEU-1 - člen 3, 192, 192/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0NTA3