VSC Sklep II Cp 504/2019

Jedro

Pritožnik je v času odločanja eden od najmanj prezasedenih zavodov in, kar je bistveno in v pritožbi zatrjuje sam pritožnik, ko omenja, da se pri njem stanje dnevno spreminja, eden od zavodov z največjo fluktuacijo. V takšnih okoliščinah bodo, ker se pri pritožniku stanje hitro spreminja, lahko nasprotnemu udeležencu in preostalim varovancem pritožnika kar najhitreje odpravljene morebitne kršitve temeljnih človekovih pravic z namestitvijo v prezaseden zavod. Navedenega tudi ne spremeni obširno pritožbeno zavzemanje, da je pri udeležencu zaradi večjega števila varovancev večje tveganje za incidente. Ob trenutni prezasedenosti pritožnika torej tudi po presoji pritožbenega sodišča pretehtajo nujne potrebe nasprotnega udeleženca po predmetni namestitvi in pravice tretjih iz okolja, v katerem se nasprotni udeleženec trenutno nahaja (op. pri obojem gre prav tako za temeljne človekove pravice), pred morebitnim kršenjem temeljnih človekovih pravic nasprotnega udeleženca in pravic ostalih varovancev, kamor se omenjeni namešča. Nasprotni udeleženec bo namreč po zatrjevanjih pritožnika trenutno nameščen v dnevni prostor varovanega oddelka pod videonadzor. Zaradi večje fluktuacije, ki jo omenja sam pritožnik, bo sam poseg v omenjene pravice predvidoma trajal le krajši čas, kar je ena izmed bistvenih okoliščin, da je ob zgoraj izpostavljenem pravilna odločitev o namestitvi pri pritožniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nasprotni udeleženec, rojen 9.1...., s stalnim prebivališčem L... in začasnim prebivališčem C..., sprejme v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda ..., za dobo enega leta, ki se šteje od dneva sprejema dalje.

2. Zoper predmetni sklep je pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov vložil zgoraj navedeni zavod (udeleženec oziroma pritožnik) s predlogom, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje "in določi drug socialno varstveni zavod". V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo števila prezasedenosti posameznega zavoda. 7.10.2019 je sodišče obvestil, da je zasedenost kapacitet na varovanem oddelku presežena (104,16 % oziroma je nameščenih 25 stanovalcev od 24 verificiranih mest), prejeli pa so še en sklep sodišča in bo zasedenost 108,33 %. Ne drži, da naj bi bil udeleženec najmanj prezaseden. Dom ... ima kapaciteto za 8 oseb, nameščenih pa je 9 oseb. Stanje pri udeležencu se dnevno spreminja in je bilo na dan 4.12.2019 nameščenih 27 stanovalcev (112,50 %). Pošiljanje ljudi v prepolni varovani oddelek, kjer so jim kršene osnovne človekove pravice, je nedopustno. Pritožnik ob danih pogojih ne more zagotavljati varnosti, izrecno predpisane s pravilnikom, in nadzora ter odgovornosti. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da Dom ... in Dom ... nimata prostega prostora za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov. Vsi socialno varstveni zavodi z verificiranimi oddelki morajo izpolnjevati enake pogoje in imajo enake pogoje za sprejem oseb na varovani oddelek. Udeleženec se zato ne more strinjati s trditvijo, da Dom ... nima usposobljenega osebja in posebnih varovalnih ukrepov ne izvaja. Dom ... sporoča, da 1 oseba biva v sobi za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov in ni mogoče v sobe nameščati dodatnih postelj. Dodatnih postelj tudi pri udeležencu ni mogoče nameščati, medtem ko omenjena soba ni namenjena bivanju stanovalcev. Udeleženec nima posebnega statusa med omenjenimi zavodi. Znašel se je v neenakopravnem položaju in sodišče prve stopnje ne upošteva predpisane zakonodaje, ampak se opira na izjave posameznih zavodov, ki so precej vprašljive. Argument, da ima največ kapacitet in da bo zato za nadzor in vodenje najbolje poskrbljeno pri udeležencu, je napačen. Velja ravno obratno. Udeleženec ima največ mest na varovanih oddelkih med tovrstnimi zavodi v Republiki Sloveniji, zato prihaja do številnih agresij med stanovalci, ki imajo kompleksne težave, in policija je skoraj vsak teden obveščena o incidentu pri pritožniku. Tveganje je še večje, saj pritožnik razpolaga z minimalnim kadrom za delo na varovanih oddelkih. Primerna bi bila nastanitev v varovanem oddelku drugega socialno varstvenega zavoda, ki ima manjše kapacitete, in ne pri udeležencu, ki ima kapaciteto 24 oseb. Slednji ima 4 bivalne enote, ki so popolnoma zasedene in ne sme sprejeti več oseb, kot je predpisano (največ 12 oseb na bivalno enoto). V preteklem letu je namestitev na varovanem oddelku začasno potrebovalo kar 111 stanovalcev udeleženca. V varovanem oddelku je nameščenih skoraj trikrat več oseb, kot jih je dolžan sprejeti vsak posebni socialno varstveni zavod (nameščenih je 12 oseb, najmanj pa jih je dolžan sprejeti 5). Od 1.1.2019 je bilo na varovani oddelek nameščenih že 51 stanovalcev zavoda, prejeli pa so še 18 sklepov sodišča za takšno namestitev in jih 16 že realizirali. V primeru nastanitve bo nasprotni udeleženec nameščen v dnevni prostor varovanega oddelka pod video nadzor, kar bo onemogočalo izvajanje aktivnosti za druge uporabnike. Hkrati ne bo imel zagotovljenih osnovnih pogojev za bivanje, saj izven sob ni zagotovljenih sanitarij ali zasebnih prostorov, s čimer bodo njemu in ostalim kršene človekove pravice.

3. Nasprotni udeleženec je preko pooblaščenke na pritožbo odgovoril in predlagal, da naj se neutemeljena pritožba zavrne. Med drugim je izpostavil, da je sodišče v novem sojenju opravilo presojo morebitne kršitve človekih pravic zaradi prezasedenosti udeleženca. Dom... ima 112,50 % prezasedenost, medtem ko pritožnik navaja v času pritožbe, kar ni pravno upoštevno, enako prezasedenost.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter 30. členom ZDZdr pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pri tem pazi na v tej zakonski določbi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da morajo biti za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve (75. člen ZDZdr) izpolnjeni vsi pogoji iz 74. člena ZDZdr, pri čemer je pri odločitvi o sprejemu sodišče tisto, ki mora presoditi in utemeljitvi (obrazložiti) izpolnjenost vseh predpisanih pogojev. Predmetni sklep je izdan v ponovljenem odločanju, pri čemer je sodišče prve stopnje v novem odločanju sprejelo enako odločitev in tudi pritožnik je isti. Pritožnik je že z (uspešno) pritožbo v prvem odločanju izpodbijal le presojo izpolnjevanja pogojev za sprejem v varovani oddelek po šesti alineji prvega odstavka 74. člena ZDZdr in tudi s predmetno (obravnavano) pritožbo želi zaradi lastne prezasedenosti doseči le, da se nasprotni udeleženec ne namesti pri njem, temveč naj se sprejme v drug socialno varstveni zavod. Povedano drugače, pritožnik ne izpodbija ugotovljenih dejstev, ki se nanašajo na preostale omenjene pogoje iz 75. oziroma 74. člena ZDZdr in ki jih, ker so razvidna že iz sklepa sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo. V tej zvezi pritožbeno sodišče soglaša z obširnimi razlogi sodišča prve stopnje, da so podani (preostali) pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve in torej v tem okviru zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, ki tudi ni pritožbeno sporen, da so okoliščine pri nasprotnem udeležencu takšne, da nujno potrebuje sprejem v verificiran varovani oddelek specialnega socialno varstvenega zavoda. Enako velja za odločitev o dobi namestitve.

7. Sodišče prve stopnje se je zato upoštevaje povedano pravilno osredotočilo na namestitev nasprotnega udeleženca v enega izmed socialno varstvenih zavodov z varovanimi oddelki za osebe s težavami v duševnem zdravju in za osebe z več motnjami. Gre za pritožnika, Dom ... (...), Socialnovarstveni zavod Dom ... (Dom ...) in Dom ... (...). Od omenjenih zavodov (in še od dveh zavodov, ki ne izpolnjujeta pogojev, saj nimata varovanega oddelka) je tudi v ponovljenem odločanju pridobilo mnenja po 79. členu ZDZdr in nato skladno z napotilom pritožbenega sodišča odpravilo nasprotje med izrekom sklepa in njegovimi razlogi ter opravilo presojo po omenjeni šesti alineji prvega odstavka 74. člena ZDZdr, pri kateri je upoštevalo novejšo sodno prakso (sklep VS RS II Ips 51/2019 z dne 25.4.2019) in odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije (odločba U-I-477/18, Up-93/18 z dne 23.5.2019). Opravilo je presojo, ki v primeru prezasedenosti zavoda terja v zvezi z odločanjem o namestitvi tudi presojo, če bodo z namestitvijo nasprotnega udeleženca v prezaseden zavod le-temu in ostalim že nameščenim osebam kršene temeljne človekove pravice, varovane z Ustavo Republike Slovenije (URS). Ker so bila vsa mnenja omenjenih zavodov o namestitvi ponovno negativna in so vsi sporočali, da so prezasedeni, se je sodišče prve stopnje odločilo o namestitvi pri pritožniku, ker je zaključilo, da je le-ta najprimernejši. Sodišče prve stopnje je torej odpravilo v prvem odločanju storjeno absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pritožba, ki je vložena iz vseh razlogov, kršitve postopkovnih pravil ne uveljavlja, medtem ko pritožbeno sodišče tistih postopkovnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni našlo.

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo števila prezasedenosti posameznega zavoda oziroma podatkov o prezasedenosti, ki jih je pritožnik sporočil 7.10.2019 (104,16 % in pričakovana 108,33 % prezasedenost). Pritožnik tudi zmotno navaja, da naj ne bi držalo, da je najmanj prezaseden, pri čemer se sklicuje na nova in kot bo pojasnjeno v nadaljevanju najmanj dvomljiva dejstva, in sicer da je pri njem na dan 4.12.2019 nameščenih 27 stanovalcev oziroma 112,50 %. Dom ... je sporočil podatke o 150 % prezasedenosti in o pričakovani 158 % prezasedenosti. ... so navajali o 112,5 % prezasedenosti in tudi .... je sporočilo, da so trenutno prezasedeni, da imajo oddelek za 12 oseb in da morajo še realizirati veljaven sklep. Povedano drugače, pritožnik je glede na navedeno bistveno manj prezaseden kot Dom... in kot ..., medtem ko je njegova prezasedenost dokaj primerljiva z .... Pritožnik tudi v pritožbi računa procente prezasedenosti in na večih mestih omenja, da ima 24 verificiranih mest, medtem ko iz javno dostopnih podatkov na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter nenazadnje tudi iz druge pritožbene navedbe (da ima 4 bivalne enote in da je v bivalni enoti lahko največ 12 oseb) izhaja, da ima verificiranih mest 48. Zaradi navedenega ni mogoče slediti njegovi pritožbeni navedbi, da ima 24 verficiranih mest in da ima 4.12.2019 nameščenih 27 stanovalcev oziroma 112,50 %. Edina oporna točka so torej navedbe o njegovi zasedenosti, ki jih je podal pred sodiščem prve stopnje.

9. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s pritožbenim zavzemanjem, da morajo vsi omenjeni zavodi z verificiranimi varovanimi oddelki imeti enake pogoje in da bi zato sodišče prve stopnje moralo bolj kritično oceniti navedbe .... in ..., da nimajo prostega prostora za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov, ter ..., da nima usposobljenega osebja in posebnih varovalnih ukrepov ne izvaja, vendar odločitve sodišča prve stopnje zaradi predmetnega ne izpodbije. Pritožnik je v času odločanja eden od najmanj prezasedenih zavodov in, kar je bistveno in v pritožbi zatrjuje sam pritožnik, ko omenja, da se pri njem stanje dnevno spreminja, eden od zavodov z največjo fluktuacijo. V takšnih okoliščinah bodo, ker se pri pritožniku stanje hitro spreminja, lahko nasprotnemu udeležencu in preostalim varovancem pritožnika kar najhitreje odpravljene morebitne kršitve temeljnih človekovih pravic z namestitvijo v prezaseden zavod. Navedenega tudi ne spremeni obširno pritožbeno zavzemanje, da je pri udeležencu zaradi večjega števila varovancev večje tveganje za incidente. Ob trenutni prezasedenosti pritožnika torej tudi po presoji pritožbenega sodišča pretehtajo nujne potrebe nasprotnega udeleženca po predmetni namestitvi in pravice tretjih iz okolja, v katerem se nasprotni udeleženec trenutno nahaja (op. pri obojem gre prav tako za temeljne človekove pravice), pred morebitnim kršenjem temeljnih človekovih pravic nasprotnega udeleženca in pravic ostalih varovancev, kamor se omenjeni namešča. Nasprotni udeleženec bo namreč po zatrjevanjih pritožnika trenutno nameščen v dnevni prostor varovanega oddelka pod videonadzor. Zaradi večje fluktuacije, ki jo omenja sam pritožnik, bo sam poseg v omenjene pravice predvidoma trajal le krajši čas, kar je ena izmed bistvenih okoliščin, da je ob zgoraj izpostavljenem pravilna odločitev o namestitvi pri pritožniku.

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanega sklepa glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (glej zgoraj). Ker tudi takšnih razlogov ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 30. členom ZDZdr).

11. Ker se po 68. členu ZDZdr stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, bo o priglašenih stroških nasprotnega udeleženca v zvezi z odgovorom na pritožbo odločalo sodišče prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

09.01.2020

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cp 222/2020
• VSL Sklep I Cp 2430/2017
• VSL Sklep II Cp 491/2019