VSC Sklep EPVDp 61/2019

Jedro

Storilec je sicer s pravočasno prijavo in predložitvijo dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program sprva sicer pokazal pripravljenost na izpolnjevanje obveznosti, vendar pa v nadaljevanju pri tem ni bil dosleden, saj kljub prijavi programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ni pravočasno opravil, o čemer ni nobenega dvoma. Naknadno opravljenega programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo po izteku roka, v katerem bi ga moral opraviti, sodišče ne more upoštevati, ne glede na zgoraj povzeta pojasnila izvajalca programa. Storilec mora izkazati svojo aktivnost v smeri izpolnitve te obveznosti tako, da bi se, v kolikor dejansko ni bil pravočasno vabljen na opravljanje delavnic, sam pozanimal o tem, zakaj vabila še ni prejel in poskrbeti zato, da usposabljanje opravi v določenem roku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kopru z dne 13. 11. 2018 prekliče, da se čas trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja od 19. 6. 2018 do 20. 7. 2018 všteje v čas, v katerem lahko storilec ponovno pridobi vozniško dovoljenje ter da mora storilec plačati sodno takso v višini 30,00 EUR v 30. dneh po pravnomočnosti tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec iz vseh razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1), predvsem pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 574/2019 z dne 15. 3. 2019 o prenosi pristojnosti prekrškovnih zadev na podlagi določila 105.a člena Zakona o sodiščih (ZS) je v predmetni zadevi o pritožbi odločalo Višje sodišče v Celju.

5. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je začela teči 17. 11. 2018 in se je iztekla 17. 7. 2019, ni izpolnil obveznosti udeležbe v ustreznem rehabilitacijskem programu. Sodišču je sicer pravočasno, 22. 11. 2018 dostavil potrdilo o prijavi v ustrezen program pri pooblaščenem izvajalcu programa - B. d.o.o., V., vendar je izvajalec 12. 8. 2019 sporočil, da storilec v navedenem obdobju programa dodatnega usposabljanja ni opravil. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali ne izpolnjuje obveznosti, ki so mu naložene s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je glede na povzete ugotovitve prvostopenjsko sodišče storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

6. Storilec sicer v pritožbi navaja, da se programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo pri izvajalcu, pri katerem je bil prijavljen, ni mogel opraviti prej iz razlogov, ki niso na njegovi strani. Iz pojasnila vodje B. d. o. o., ki je priloženo potrdilu o opravljanjem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo z dne 29. 8. 2019, sicer res izhaja, da storilcu zaradi poletnih dopustov, odsotnosti predlagatelja in posledične prezasedenosti terminov programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo storilcu niso mogli omogočiti opravljanja predpisanega usposabljanja v določenem roku, kar se sicer ne dogaja pogosto, to zagato pa so rešili tako, da so izvedli izredni individualni termin programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, katerega se je storilec tudi udeležil v času od 27. 8. 2019 do 29. 8. 2019.

7. V postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se od storilca pričakuje aktivno sodelovanje in vestno ter dosledno izpolnjevanje obveznosti, ki mu jih naloži sodišče v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je storilcu samemu v največjem interesu, da do izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne pride. Storilec je sicer s pravočasno prijavo in predložitvijo dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program sprva sicer pokazal pripravljenost na izpolnjevanje obveznosti, vendar pa v nadaljevanju pri tem ni bil dosleden, saj kljub prijavi programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ni pravočasno opravil, o čemer ni nobenega dvoma. Naknadno opravljenega programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo po izteku roka, v katerem bi ga moral opraviti, sodišče ne more upoštevati, ne glede na zgoraj povzeta pojasnila izvajalca programa. Problem ni namreč zgolj v poletnih mesecih, saj je storilec imel na voljo skoraj osem mesecev časa za udeležbo v tem programu in bi se ga lahko udeležil tudi prej, pred poletnimi počitnicami v času katerih naj bi po trditvah izvajalca programa prišlo do prezasedenosti terminov. Prav tako pa bi storilec moral izkazati svojo aktivnost v smeri izpolnitve te obveznosti tako, da bi se, v kolikor dejansko ni bil pravočasno vabljen na opravljanje delavnic, sam pozanimal o tem, zakaj vabila še ni prejel in poskrbeti zato, da usposabljanje opravi v določenem roku. Ker v pritožbenih navedbah takšno prizadevanje storilca ni izkazano in je iz spisovnega gradiva jasno razvidno, da se je usposabljanja udeležil šele po prejemu sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni mogoče šteti, da storilec obveznosti ni izpolnil pravočasno iz razlogov, ki bi bili izven njegove sfere delovanja in na katere ni imel možnosti vplivati, kot navaja v pritožbi.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere je v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Datum zadnje spremembe:

19.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep EPVDp 186/2012
• VSK sklep EPVDp 31/2014
• VSC Sklep EPVDp 64/2022