VSC Sodba Cpg 109/2019

Jedro

Vsebinska in pravna prepričanja stečajne upraviteljice nimajo, ne morejo in ne smejo imeti vpliva na njeno (formalno) izjavo o terjatvah (in izločitvenih pravicah), kot se zmotno zavzema pritožnica, ki omenja formalno prerekanje in dodaja, da dejansko ni šlo za prerekanje in da so terjatve dejansko priznane. Povedano drugače, tožničine terjatve (in izločitvene pravice) so (formalno) bile prerekane in tožnica je tista, ki bi morala, če meni, da je bilo formalno prerekanje napačno (oziroma da je dejansko šlo za priznanje terjatev), v zakonskem roku iz ZFPPIPP predlagati nadaljevanje prekinjene pravde. Ker tega ni storila, so njene terjatve (in izločitvene pravice) prenehale in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka pravilna. Tožnica v tej fazi postopka oziroma s pritožbo ne more uspešno sanirati svoje pasivnosti s predlogom za nadaljevanje postopka. Šele s predlogom za nadaljevanje postopka, ki ga ni podala, bi se pravdni postopek nadaljeval in šele v njem bi tožnica lahko uspešno uveljavljala vsebinske in pravne razloge v smeri, da je stečajna upraviteljica neutemeljeno prerekala priglašene terjatve (in izločitvene pravice), medtem ko v obravnavani pritožbi s temi razlogi ne more uspeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom sklenilo, da se stečajno upraviteljico tožene stranke (toženke) pozove k prevzemu pravdnega postopka in da se pravdni postopek nadaljuje, in razsodilo, da se zahtevek tožeče stranke (tožnice) glede plačila 918,61 EUR zavrže², glede plačila 1.528,98 EUR zavrne in v preostalem delu glede plačila 32.254,48 EUR s pripadki zavrne.

2. Zoper predmetno sodbo oziroma zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo 32.254,48 EUR s pripadki je tožnica vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da omenjeni ″tožbeni zahtevek″ zavrže, oziroma podredno, naj zadevo razveljavi in vrne v novo sojenje. V obeh primerih naj toženki naloži plačilo tožničinih pravdnih stroškov s pripadki. V pritožbi navaja, da zavrnitev predmetnega zahtevka temelji na dejstvu, da predmetna terjatev ni bila prijavljena in priznana v stečajnem postopku. To stališče je napačno in protispisno. Tožnica je predmetna sredstva vtoževala iz naslova sredstev rezervnega sklada. Predmetne terjatve je stečajna upraviteljica prerekala.³ Zaključek sodišča, da tožnica terjatev ni priglasila v stečajnem postopku, je napačen. Res je, da so bile te terjatve v stečajnem postopku prerekane, pri čemer gre zgolj za formalizem. V nadaljevanju pritožbe tožnica povzema stališča stečajne upraviteljice o prijavljenih izločitvenih pravicah, ki jih je smiselno mogoče povzeti v tem, da na knjižnem denarju ni mogoče imeti izločitvene pravice iz 1. točke prvega odstavka 22. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ker ne gre za premičnino; da sredstva rezervnega sklada ne predstavljajo predmeta izločitvene pravice; da imajo posebno naravo po drugem odstavku 45. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) - niso del upravnikovega premoženja in nanj upravnikovi upniki v izvršbi ne morejo poseči; da mora po prvem odstavku 61. člena SZ-1 zbrana sredstva upravnik prenesti na račun, ki ga za stavbo vodi novi upravnik; da stečajni dolžnik razpolaga s fiduciarnimi računi rezervnih skladov, kjer obstojijo sredstva; da so izločitvene pravice prerekane v celoti, kar pa ne pomeni, da sredstva, ki obstojijo ne bodo prenesena novim upravnikom; in da bodo sredstva prenesena. Iz navedenega tožnica pritožbo zaključi s stališčem, da je stečajna upraviteljica dejansko priznala terjatve upravnikov iz naslova obveznosti rezervnih skladov. Posledično bi sodišče moralo ugotoviti, da je bila terjatev v stečaju priznana.

3. Toženka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala le pritožbenemu zavzemanju, da naj toženka krije tožničine pravdne stroške. Izpostavila je, da je sodišče ni pozvalo, da se izjasni, če je bila terjatev prijavljena in kako se je o njej izrekla. Brez njenega vpliva je odločilo, da terjatev ni bila prijavljena oziroma da tožnica ni predlagala nadaljevanja postopka. Ker toženka ni mogla vplivati na odločitev sodišča in na vsebino sodbe, ne sme nositi stroškov postopka. Nepravično bi bilo, da bi nosila stroške, ki niso nastali po njeni krivdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sicer drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje protispisno (kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) ugotovilo, da predmetnih terjatev tožnica ni priglasila v stečajnem postopku toženke. Nasprotno izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev (del le-tega je tudi izjava stečajne upraviteljice) z dne 4.12.2018, ki je postal del (pravnomočnega⁴) sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Celju St 3512/2017 z dne 14.12.2018, vendar je sodišče prve stopnje predmetni tožbeni zahtevek zavrnilo še iz dodatnega razloga, ki je v tem, da tožnica ni v roku iz 7. odstavka 301. člena ZFPPIPP predlagala nadaljevanja postopka v tej pravdi (in so prenehale njene prerekane terjatve). Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve je dodatni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka utemeljen, zato zgoraj izpostavljeni očitek protispisnosti ni vplival na pravilnost in zakonitost končne odločitve.

6. Omenjeni dodatni razlog pritožba izpodbija le posredno (ni izpodbijano, da tožnica ni v roku podala predloga za nadaljevanje postopka), in sicer z zgoraj izpostavljenimi stališči toženkine stečajne upraviteljice, iz katerih naj bi izhajalo, da je stečajna upraviteljice terjatve prerekala le formalno, dejansko pa jih je priznala. Z omenjenim zmotnim pritožbenim argumentom pritožnica ne more biti uspešna in ne more doseči zaključka, da predmetne terjatve niso bile prerekane oziroma da so bile priznane ter posledično odločitve, da je treba v tem delu tožbo zavreči.

7. Končni seznam preizkušenih terjatev, katerega del je tudi izjava stečajne upraviteljice,⁵ je postal del pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Kljub izpostavljanju nekakšnih pravnih naziranj stečajne upraviteljice iz njene izjave, je stečajna upraviteljica (glej končni seznam preizkušenih terjatve) predmetne terjatve (in izločitvene pravice) izrecno prerekala ter predlagala, da se upnica (tožnica) napoti z zahtevkom na pravdo. Navedeno je postalo del pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča, v katerem je podano še opozorilo upnikom, da morajo predlagati nadaljevanje prekinjenih postopkov v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev. Iz opisanega izhaja, da so bile predmetne terjatve (in izločitvene pravice) prerekane, pa čeprav so vsebinski in pravni razlogi stečajne upraviteljice za prerekanje morebiti napačni (glej izjavo, ki je del končnega seznama preizkušenih terjatev). Vsebinska in pravna prepričanja stečajne upraviteljice nimajo, ne morejo in ne smejo imeti vpliva na njeno (formalno) izjavo o terjatvah (in izločitvenih pravicah), kot se zmotno zavzema pritožnica, ki omenja formalno prerekanje in dodaja, da dejansko ni šlo za prerekanje in da so terjatve dejansko priznane. Povedano drugače, tožničine terjatve (in izločitvene pravice) so (formalno) bile prerekane in tožnica je tista, ki bi morala, če meni, da je bilo formalno prerekanje napačno (oziroma da je dejansko šlo za priznanje terjatev), v zakonskem roku iz ZFPPIPP predlagati nadaljevanje prekinjene pravde. Ker tega ni storila, so njene terjatve (in izločitvene pravice) prenehale in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka pravilna. Tožnica v tej fazi postopka oziroma s pritožbo ne more uspešno sanirati svoje pasivnosti s predlogom za nadaljevanje postopka. Šele s predlogom za nadaljevanje postopka, ki ga ni podala, bi se pravdni postopek nadaljeval in šele v njem bi tožnica lahko uspešno uveljavljala vsebinske in pravne razloge v smeri, da je stečajna upraviteljica neutemeljeno prerekala priglašene terjatve (in izločitvene pravice), medtem ko v obravnavani pritožbi s temi razlogi ne more uspeti.

8. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani del sodbe potrdilo (353. člen ZPP).

9. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ter prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ V tem delu, ki ni pritožbeno izpodbijan, bi moralo izdati sklep o zavrženju tožbe in ne sodbe o zavrženju zahtevka. Predmetno tudi sicer ne bi vplivalo na pravilnost odločitve o zavrženju.
² Tožnica konkretno opredeli zneske po posamičnih objektih in skupen znesek terjatve.
³ Glej Sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 32/2019 z dne 17.1.2019.
⁴ Pritožba izjave ne povzema v celoti in tako ne omeni, da za sredstva rezervnih skladov še sploh ni jasno, če obstojijo oziroma kakšen je njihov obseg v tem trenutku in kako se bodo spreminjala v prihodnje.

Datum zadnje spremembe:

19.11.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 828/2017
• VSL sklep I Cpg 40/2013
• VSL sklep I Cpg 335/2012