<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sodba Cp 296/2019

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2019:CP.296.2019
Evidenčna številka:VSC00028295
Datum odločbe:03.10.2019
Senat, sodnik posameznik:Tatjana Kamenšek Krajnc (preds.), Darja Pahor (poroč.), mag. Aleksander Urankar
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:opustitev pojasnilne dolžnosti - operativni poseg

Jedro

Glede na ugotovljena dejstva o ravnanju zdravnice operaterke v zvezi s podajanjem pojasnilne dolžnosti tožnici je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica privolila (podala pravno učinkovito privolitev) v operacijo s podpisom tega obrazca (obrazca v prilogi B 5), da se je s podpisom le-tega zmogla seznaniti z na obrazcu opisanimi vsemi najpogostejšimi in običajnimi zapleti, ki se lahko zgodijo ob operaciji ali kasneje po sami operaciji.

Vprašanje, ali je bila izpolnjena, oziroma pravilno izpolnjena pojasnilna dolžnost zdravnice operaterke, je pravno vprašanje in ne dejansko vprašanje, zato odgovor nanj ni v pristojnosti izvedenca medicinske stroke (niti zdravnice operaterke), temveč v pristojnosti sodišča.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se ugotovi, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen zoper obe toženi stranki, razen v delu zahtevka zoper drugotoženo stranko za znesek 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2017 dalje do plačila v zvezi s katerim se pritožba zavrne in v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Zaradi odločitve o znesku tožbenega zahtevka in o stroških postopka se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta prva toženka in druga toženka nerazdelno dolžni plačati tožnici 57.000,00 EUR odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2017 dalje do plačila ter stroške pravdnega postopka (točka I izreka), ter odločilo, da je tožnica dolžna prvi toženki povrniti 20,00 EUR stroškov pravdnega postopka, drugi toženki pa 474,33 EUR stroškov pravdnega postopka, vse v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku 15-dnevnega roka do plačila (točki II in III izreka).

2. Tožnica je s pritožbo izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje v celoti z uveljavljanjem vseh treh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi je navajala, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Navajala je, da je sodišče prve stopnje v točki 23 obrazložitve izpodbijane sodbe povzelo tožničino izpovedbo, da je bila v letu 2016 pregledana pri zdravnici Š. A., ki ji je svetovala operacijo pterigija na desnem očesu in potem operacijo tudi opravila, da pa se z zdravnico, niti s kom drugim, pred operacijo ni pogovarjala o operativnem posegu ali morebitnih tveganjih, saj če bi ji kdo pojasnil zaplete po takšni operaciji, kot jih je dejansko imela, se za operacijo ne bi odločila ter bi iskala druge načine zdravljenja. V obrazložitvi je navedlo tudi, da je zdravnica operaterka izpovedala, da je tožnico pred operacijo ustrezno poučila o samem poteku zdravljenja ter tudi o možnih morebitnih zapletih, ki lahko nastanejo v zvezi z zdravljenjem, oziroma samo operacijo. Ta navedba je povsem vzeta iz konteksta brez upoštevanja nadaljnje izpovedi zdravnice, ki je v nadaljevanju povedala, da je bila mišljenja, da se tožnica zaveda in da je seznanjena s postopkom zdravljenja pterigija in da kakšnih posebnih pojasnil v zvezi s tem ne potrebuje. Zdravnica je kot priča še izpovedala, da običajno pred operacijo pacientom še enkrat poda pojasnila glede operacije in možnih zapletov, da pa se ne spominja, če je v danem primeru to storila, saj je tožnica že pri prvem pregledu dajala vtis, da je seznanjena z načinom zdravljenja. Sodišče prve stopnje izpovedbe zdravnice ni ocenilo kot celote, ampak samo tisti del, ko je zdravnica izpovedala, da je bila tožnica pred operacijo z njene strani ustrezno obveščena o samem postopku zdravljenja. V nadaljevanju pa je zdravnica konkretno izpovedala, da je bila mišljenja, da se tožnica zaveda in da je seznanjena s postopkom zdravljenja pterigija glede na to, da je že pred tem imela operacijo pterigija na drugem očesu. Dejstvo je, da je imela tožnica po operaciji tako hude težave, da je bila prepričana, da je pri operacijo prišlo do zdravniške napake, stanje očesa se ni izboljšalo, ampak je bilo po operaciji dejansko še slabše. Zdravnikova obveznost je, da opravi pojasnilno dolžnost, česar zdravnica operaterka ni pravilno opravila, zato tožnica pred sporno operacijo ni pridobila nobenih informacij, da bi se lahko odločila ali bo v medicinski poseg privolila ali pa ga bo zavrnila, zaradi česar ji je bila kršena pojasnilna dolžnost. Tožnica je po nepotrebnem trpela številne zaplete, hude bolečine, rdečina na očesu je bila hujša kot po operaciji, obiskovala je številne zdravnike, čemur bi se lahko izognila, če bi se lahko pravilno odločila. Dejstvo je, da je bila prva operacija pterigija pri tožnici uspešna, da je vedela, kako operacija poteka, zato je dajala vtis, kot je povedala tudi zdravnica operaterka, da ji je v zvezi s potekom operacije in zapleti vse jasno. Zdravnica operaterka bi morala biti še posebej skrbna in tožnici pojasniti, da se lahko pri tovrstni operaciji pojavijo zapleti in kakšni so, ne pa, da je pustila tožnico v naivnem mišljenju, da je izid lahko samo takšen, kot je bil pri prvi operaciji. Če bi tožnica bila poučena, da so možni zapleti pri tej operaciji, in sicer daljši čas rdeče oko in možnost ponovitve ter brazgotinjenje veznice, se s temi tveganji ne bi zavestno strinjala, niti v takšen operativni poseg zavestno privolila. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo tudi na dejstvu, da ob siceršnjih izkušnjah, ki jih je tožnica že imela z istovrstno operacijo na levem očesu zaradi enake bolezni na levem očesu, kakšnih posebnih, recimo dodatnih in dopolnilnih pojasnil ni potrebovala, pri čemer pa ni upoštevalo, da se zdravniki pri pojasnilni dolžnosti ne morejo sklicevati na dejstvo, da bolnik dodatnih in dopolnilnih pojasnil ne potrebuje, če je predhodno že imel istovrstno operacijo zaradi enake bolezni. Pred vsako operacijo je obvezna pojasnilna dolžnost. Sodišče prve stopnje napačno prelaga pojasnilno dolžnost na tožnico, češ da tudi sama za zdravnico posebnih vprašanj ni imela, pojasnilna dolžnost je dolžnost zdravnika, ne pacienta. Sodišče ni upoštevalo, da je sama zdravnica izpovedala, da tožnice ni seznanila z načinom zdravljenja in možnimi zapleti, ker ji je tožnica dajala vtis, da je s tem seznanjena. Noben zakon ne določa, da je zdravnik upravičen opustitve pojasnilne dolžnosti pacientu pred operacijo, če pacient daje zdravniku vtis, da je seznanjen z načinom zdravljenja in možnimi zapleti, ni upoštevalo, da je od prve operacije v letu 2009 do leta 2016 minimo 7 let, pri čemer so se načini zdravljenja in možni zapleti spremenili, kot je izpovedala sama zdravnica. Sodišče se do tega dela izpovedbe zdravnice ni opredelilo in je pri svoji odločitvi ni upoštevalo, zaradi tega je bistveno kršilo določbe ZPP. Zdravnica operaterka pa je podajala protispisne navedbe, ko je izpovedala, da je tožnico pred operacijo ustrezno poučila o samem poteku zdravljenja ter tudi o možnostih morebitnih zapletov, ki lahko nastanejo v zvezi z zdravljenje, oziroma samo operacijo, nadalje pa je izpovedala, da običajno v ambulanti daje pacientom pred operacijo še enkrat pojasnila glede same operacije in možnih običajnih zapletov, s katerimi mora pacient računati, vendar se v predmetnem primeru ne spominja, če je tožnici takšno dodatno pojasnilo dala. V 22. točki obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je moč sprejeti stališče, da je obveznost zdravnika glede pojasnilne dolžnosti izpolnjena, če slednji na ustrezen način seznani bolnika o zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni, oziroma poškodbe, oziroma da ga seznani s cilji, vrsto in načinom izvedbe, verjetnostmi uspeha ter pričakovanih koristi in izidu predlaganega medicinskega posega, oziroma predlaganega zdravljenja vključno s posledicami njegove opustitve, da pa mora navedena pojasnila zdravnik, odgovoren za zdravljenje, pojasniti bolniku v neposrednem stiku, obzirno, na bolniku razumljiv način, oziroma skladno z individualnimi sposobnosti sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno. Sodišče prve stopnje torej jasno ugotavlja, da je pojasnilna dolžnost obveznost zdravnika, nato pa v 23. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navaja, da kot prepričljivejši verjame zdravnici operaterki, čeprav je ta izpovedala, da se v predmetnem primeru ne spominja, če je tožnici dodatno pojasnilo dala, ko pa je že ob prvem pregledu dajala vtis, da je seznanjena z načinom zdravljenja in možnimi zapleti, povsem jasno izhaja iz tega, da je zdravnica pojasnilno dolžnost opustila, tega sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo, zaradi česar je napačno, oziroma zmotno ugotovilo dejansko stanje in bistveno kršilo določb ZPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in obrazložilo pojasnilno dolžnost kot obveznost zdravnikov, zdravnica opustitve pojasnilne dolžnosti ni opravičila, sodišče je odločalo protispisno, ko je samo ugotovilo in obrazložilo pojasnilno dolžnost zdravnika, nato pa naklonilo vero zdravnici, pri čemer je upoštevalo siceršnje izkušnje tožnice, ko je že imela istovrstno operacijo na levem očesu zaradi enake bolezni, zaradi česar posebnih, dodatnih in dopolnilnih pojasnil ni potrebovala, kar nikakor ni razlog, s katerim zdravnik opraviči opustitev pojasnilne dolžnosti. Kljub dejstvu, da je tožnica že imela istovrstno operacijo na levem očesu zaradi enake bolezni, je pojasnilna dolžnost bila za zdravnico operaterko obvezna. Tožnica sporne privolitve nikoli ni podpisala, oziroma ni na pravilen način bila seznanjena z vsemi zapleti operacije, to izhaja tudi iz privolitve, iz katere izhaja, da naj bi zdravnica operaterka seznanila tožnico s predlaganim posegom in dodatnimi postopki, ki lahko postanejo nujni med posegom in jo seznanila s pogostimi tveganji in možnimi zapleti ter posledicami opustitve predlagane zdravstvene oskrbe dne 16. 12. 2016 ob 7.30 uri zjutraj, kar pomeni, da jo je lahko seznanila le po operaciji, čeprav je ni, saj iz zdravniškega izvida z dne 16. 12. 2016 izhaja, da je bila akutno obravnavana ob 7.12 uri, se pravi, da je bila privolitev spisana s strani zdravnice operaterke po operaciji, do česar se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo, zaradi česar se sodbe v tem delu ne da preizkusiti. Sicer pa je zdravnica izpovedala, da ne ve, kdaj je izpolnila celoten obrazec privolitev v operativni poseg ali preden je tožnica podpisala obrazec, ali po tem. Tudi ni vedela, ali je pred operacijo tožnico ustno poučila glede operacije in morebitnih zapletov. Tožnica pa je izpovedala, da so ji bili obrazci, ki jih je prejela v podpis, prazni in to je zaslišan kot priča izpovedal tudi njen mož, ki je tožnico spremljal. Že samo dejstvo izpovedbe, da bi bila vsebina obrazca lahko izpisana s strani zdravnice tudi po operaciji, jasno pove, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena, tudi po pravilih o dokaznem bremenu je možen edino takšen zaključek. Če je že sama zdravnica dopustila možnost, da je obrazec izpolnila po operaciji, da ni vedela, ali je s tožnico pred samo operacijo govorila, pred tem pa je ocenila, da tožnica glede na predhodno operacijo že vse ve in ji je vse znano in posebne pojasnitve ne potrebuje, sledi edini logičen zaključek, da pojasnilna dolžnost v danem primeru ni bila izpolnjena. Predpogoj, da se pacient lahko pravilno odloči, je zdravnikova obveznost, da opravi pojasnilno dolžnost, česar zdravnica operaterka ni pravilno opravila, zato tožnica pred sporno operacijo ni pridobila nobenih informacij, da bi se lahko odločila, ali bo medicinski poseg privolila ali pa ga bo zavrnila, zaradi ji je bila kršena pojasnilna dolžnost. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo dejansko stanje, posledično je zmotno uporabilo materialno pravo, razlogi sodbe pa nasprotujejo sami sebi. V primeru, da ni pravilno izpolnjena pojasnilna dolžnost zdravnika, gre za neizpolnitev, oziroma nepravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti, za kršitev pogodbe. Tožnica je v pritožbi predlagala, da pritožbeno sodišče tožbenemu zahtevku ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje.

3. Toženki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožba ne izpodbija ugotovljenega dejanskega stanja in materialnopravne presoje sodišča prve stopnje, da pri operativnem posegu na desnem očesu tožnice 16. 12. 2016 zdravnica operaterka, zaposlena pri prvi toženki, ni storila medicinske napake, da je bil operativni poseg ablacija pterigija opravljen v skladu z medicinsko doktrino, brez znakov medicinske napake. Pritožba izpodbija presojo sodišča prve stopnje, da je zdravnica operaterka opravila pojasnilno dolžnost.

6. Pritožbeni očitek o storjenih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen. Ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kaj je zdravnica operaterka, zaslišana kot priča, izpovedala, so skladne z izpovedbo v zapisniku in ni podana protispisnost, torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in podana.

7. Pritožbeno sodišče se tudi ne strinja s pritožbeno trditvijo, da razlogi sodbe nasprotujejo sami sebi, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Po presoji pritožbenega sodišča očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, prav tako ni podana nobena druga od tistih bistvenih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

8. Pritožba pa utemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je zdravnica operaterka pravilno izpolnila pojasnilno dolžnost, kakor ji to nalaga 20. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP).

9. Tožnica je v zvezi z očitkom o kršitvi pojasnilne dolžnosti zatrjevala, da s strani zdravnika prve toženke (zdravnice operaterke) ni bila seznanjena o sami operaciji in o negativnih posledicah le-te, ko je podpisala obrazec za privolitev v poseg in da ji je zaradi posledic nastala škoda, ki jo je tudi določno opredelila.

Trditveno breme tožnika pri uveljavljanju odgovornosti zdravnika (oziroma bolnišnice, kjer je zdravnik zaposlen) zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti je, da mora zatrjevati, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena, oziroma da ni bila pravilno izpolnjena in da mu je zato nastala škoda, ki se kaže kot uresničenje tveganja, na katero ni pristal ter da je med kršitvijo in nastalo škodo podana vzročna zveza. Predmet varstva je pravica do samoodločbe tožnika - pacienta, odškodninska odgovornost pa temelji na spoznanju, da je bil poseg in da so iz njega nastale posledice nedopustni zaradi odsotnosti pravno učinkovite privolitve (tako Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 148/2017). Pacient torej lahko poda pravno učinkovito privolitev za način zdravljenja, za poseg sam in za njegove posledice le, če je pravilno poučen o možnem nastanku posledic tveganja.

Sodišče prve stopnje je v točki 17 obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo vsebino pojasnilne dolžnosti zdravnika v skladu z določbo 20. člena ZpacP, nato pa je to zakonsko določbo glede na dejanske ugotovitve nepravilno uporabilo, ko je zaključilo, da je bila pojasnilna dolžnost zdravnice operaterke pravilno izpolnjena.

10. V točki 18 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zdravnica operaterka tisti dan (ob prvem obisku tožnice v novembru 2016) na desnem očesu tožnice potrdila obstoj pterigija in je menila, da se tožnica povsem zaveda ter je seznanjena s postopkom zdravljenja pterigija, zato je tudi menila, da kakšnih dodatnih in posebnih pojasnil v zvezi s tem tožnica ne potrebuje, tisti dan je pregled zaključila z vtisom, da je tožnica z njenim pristopom zdravljenja desnega očesa zadovoljna, da je po mesecu dni prišla na operacijo, se pred to zglasila v njeni ambulanti, da pa se sama ne spominja, ali je tedaj tožnici kot pacientki podala dodatna pojasnila v zvezi z operacijo, kot jih običajno daje pacientom pred operacijami, ko jim pojasni o operaciji ter možnih običajnih zapletih, s katerimi mora pacient računati, saj je tožnica že ob prvem pregledu (torej novembra 2016) dajala vtis, da je seznanjena z načinom zdravljenja in možnimi zapleti. Glede samega obrazca za privolitev v operativni poseg (priloga B 5) pa je ugotovilo, da je zdravnica operaterka izpovedala, da je na njem zagotovo njen podpis, kot podpis pojasnjevalke, da ga je v celoti izpolnila sama osebno, da pa pušča možnost, da ga je izpolnila bodisi ob podpisu obrazca s strani tožnice, kasneje ali prej.

11. Glede na ugotovljena dejstva o ravnanju zdravnice operaterke v zvezi s podajanjem pojasnilne dolžnosti tožnici je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica privolila (podala pravno učinkovito privolitev) v operacijo s podpisom tega obrazca (obrazca v prilogi B 5), da se je s podpisom le-tega zmogla seznaniti z na obrazcu opisanimi vsemi najpogostejšimi in običajnimi zapleti, ki se lahko zgodijo ob operaciji ali kasneje po sami operaciji.

V točki 21 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje zapisalo, da je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke medicinske stroke ugotovilo, da so v obrazcu Privolitev v operativni ali diagnostični poseg ali preiskavo oziroma zavrnitev po pojasnilu (obrazec v prilogi B 5) s strani pojasnjevalca pravilno navedena možna tveganja po posegu (rdeče oko dalj časa, možnost recidiva, brazgotina veznice). Vendar sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, ki izhaja tako iz pisnega izvedenskega mnenja (odgovor na četrto vprašanje sodišča - list. št. 87 spisa, kot tudi iz njegove ustne dopolnitve - list. št. 135 spisa), da odgovor na vprašanje, ali je bila tožnica pred operacijo seznanjena z vsemi posledicami in možnimi zapleti operativnega posega, temelji le na obrazcu v prilogi B5.

Vprašanje, ali je bila izpolnjena, oziroma pravilno izpolnjena pojasnilna dolžnost zdravnice operaterke, je pravno vprašanje in ne dejansko vprašanje, zato odgovor nanj ni v pristojnosti izvedenca medicinske stroke (niti zdravnice operaterke), temveč v pristojnosti sodišča. Sodišče na podlagi ugotovljenih dejstev o tem kdaj, na kakšen način, v kakšnem obsegu in s kakšno vsebino je zdravnik podal pacientu pojasnila v zvezi z nameravanim posegom in njegovimi posledicami ob upoštevanju določbe 20. člena ZPacP zaključi, ali je bila pojasnilna dolžnost pravilno izpolnjena. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da zdravnica operaterka na dan pregleda v novembru 2016 ni ustno izpolnila pojasnilne dolžnosti tožnici, na dan izvedbe operativnega posega 16. 12. 2016 pa tudi ni niti ustno niti pisno izpolnila pisne obveznosti pojasnilne dolžnosti, kot jo opredeljuje določba 20. člena ZPacP. Tožničina privolitev s podpisom obrazca v prilogi B5 torej ni bila pravno učinkovita, zato so bili opravljena operacija in iz nje nastale posledice nedopustni.

12. Pritožbeno sodišče sprejema pritožbeno stališče, da je pravno nepomembno dejstvo, da je tožnica pred sporno operacijo že imela izkušnjo s tovrstno (istovrstno) operacijo levega očesa (po lastnih navedbah leta 2009, ki jih toženki nista prerekali), ker določba 20. člena ZPacP nalaga ustno in pisno pojasnilno dolžnost v celotnem obsegu pred vsako operacijo ali drugim medicinskim posegom, povezanim z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo.

Prav tako je pravno nepomemben vtis zdravnice operaterke, ki ga je ta imela ob pregledu tožnice novembra 2016, ko je menila, da je tožnica seznanjena s postopkom zdravljenja in zdravnice operaterke ni odvezoval dolžnosti opraviti popolno pojasnilno dolžnost. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno, prav tako stališče, da bi bilo pričakovati, da bi tožnica (zato, ker je istovrstno operacijo že imela) sama imela dodatna vprašanja za zdravnico.

13. Iz trditev pravdnih strank izhaja, da toženki nista prerekali tožničinih navedb, da je zaradi posega utrpela posledice v obliki komplikacij in zapletov, kot so dalj časa rdeče oko, ponovitev pterigija, brazgotina veznice, zaradi katerih ji je nastala škoda.

14. Glede na vse zgoraj obrazloženo je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in materialnopravo zmotno presodilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen po podlagi. Med pravdnimi strankami ni bilo sporno dejstvo, da je zdravnica operaterka delavka prve toženke, zato slednja odgovarja za tožničino škodo na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Ker med pravdnimi strankami tudi ni bilo sporno dejstvo, da je prva toženka imela v času škodnega dogodka zavarovano svojo civilno odgovornost pri drugi toženki, ta odgovarja za tožničino škodo v obsegu zavarovalnega kritja po sklenjeni zavarovalni pogodbi s prvo toženko (965. člen OZ).

15. Iz trditvene podlage pravdnih strank izhaja, da je druga toženka že v odgovoru na tožbo nasprotovala tožbenemu zahtevku v delu glede zahtevane odškodnine za materialno škodo iz naslova izgube na dohodku v višini 100,00 EUR skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi s trditvijo, da po splošnih pogojih O-01/14 sklenjenega zavarovanja s prvo toženko ni podano zavarovalno kritje za zahtevek iz naslova izgube na zaslužku in da za ta del zahtevka ni pasivno legitimirana. Iz trditev tožnice, podanih v prvi pripravljalni vlogi (list. št. 26 do 27), drugi pripravljalni vlogi (list. št. 30 do 38) in na prvem naroku za glavno obravnavo (zapisnik na list. št. 40 do 42) ne izhajajo tožničine trditve o prerekanju teh trditev druge toženke o neobstoju njene pasivne legitimacije za del zahtevka iz naslova izgube na dohodku.

Na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP zato štejejo izpostavljene trditve druge toženke za priznane in je pritožbeno sodišče v tem delu tožničino pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu glede zavrnjenega zahtevka do druge toženke za znesek 100,00 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (353. člen ZPP).

16. Na podlagi trditvene podlage pravdnih strank je pritožbeno sodišče ugotovilo še, da je druga toženka na prvem naroku za glavno obravnavo (zapisnik na list. št. 40 do 42) navajala dejstvo, da je tožnica s tem, ko se ni odzvala na vabilo prve toženke z dne 6. 6. 2017 za kontrolni pregled, onemogočila dodatno zdravljenje zapleta in sama povzročila, da so se njene težave morebiti stopnjevale in tudi to, da morebiti zdravljenje še ni zaključeno ter da je tožnica prerekala to trditev druge toženke. Med tožnico in drugo toženko so torej ta dejstva sporna, so pa pravno odločilna glede utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini zoper drugo toženko in jih bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati v nadaljnjem sojenju in pravilno ugotoviti dejansko stanje.

V nadaljnjem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti obseg tožničine škode, ki ji je nastala zaradi operacije in njenih posledic ter razsoditi o utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini, pri tem pa bo moralo obravnavati in presojati tudi utemeljenost zgoraj povzetega ugovora druge toženke ter nato razsoditi o utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini v razmerju do prve toženke in v razmerju do druge toženke ter o vseh stroških pravdnega postopka.

17. Glede na vse zgoraj obrazloženo je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je ta pritožbeni razlog utemeljen in je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo in delno potrdilo, kot izhaja iz izreka te vmesne in delne sodbe (351. člen ZPP, 315. člen ZPP).

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 164. člena ZPP.

19. Posebna navodila za nadaljnje sojenje po presoji pritožbenega sodišča niso potrebna, ker so vsebovana v zgornji obrazložitvi.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 147
Zakon o pacientovih pravicah (2008) - ZPacP - člen 20

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzNDU3