VSC Sodba Cpg 100/2019

Jedro

Za neodplačne pogodbe je značilno, da že sklenitev pogodbe povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, saj se s sklenitvijo neodplačne pogodbe obveznosti stečajnega dolžnika povečajo za znesek, ki je enak vrednosti izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je stečajni dolžnik zavezal opraviti z neodplačnim pravnim poslom in se s tem nujno oslabi dolžnikov poslovnofinančni položaj ter so(prispevajo) k nastanku insolventnosti. Neodplačna razpolaganja so zato izpodbojna tudi, če so bila opravljena preden je dolžnik postal insolventen. Pomembno je le, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti. Ker torej velja, da bi morali sporni pogodbi biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, pa nista bili, sta nični. Ničnost pa se lahko uveljavlja, četudi se je nad eno od pogodbenih strank pričel postopek osebnega stečaja in če se ta ugotovi, nastopijo enaki učinki kot v primeru, če se ugotovi, da je dejanje izpodbojno po pravilih ZFPPIPP. Vzpostavi se vrnitveni zahtevek enak povračilnemu zahtevku po 278. členu ZFPPIPP. Razlika je le v tem, da v primeru ničnosti ni bistveno ali je stečajni dolžnik kot pogodbena stranka v času sklenitve ničnega posla bil insolventen.

Izrek

Pritožba prvotožene stranke se glede izpodbijanega dela sodbe v točkah I. do V. izreka sodbe zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom I Pg 309/2016 z dne 17. 1. 2019 izreklo: ″I. Razveljavi se kupoprodajna pogodba, ki sta jo dne 30. 1. 2014 sklenila tožeča stranka, D. Z. in tožena stranka, I. Z. in s katero je tožeča stranka kot stečajni dolžnik brezplačno prenesla na toženo stranko, I. Z. osebno vozilo znamke Mercedes Benz CL 500 4-matic, št. šasije ..., reg. št. CE ... . II. Razveljavi se kupoprodajna pogodba, ki sta jo dne 30. 1. 2015 sklenila tožeča stranka D. Z. in tožena stranka I. Z. in s katero je tožeča stranka kot stečajni dolžnik brezplačno prenesla na toženo stranko, I. Z. plovilo Solemar Oceanic 27 / PI-1017, št. trupa... ,št. Motorja ... in št. motorja .. . III. V razmerju med tožečo stranko D. Z. in toženo stranko, I. Z. se razveljavita učinka prenosa lastninske pravice na osebnem vozilu znamke Mercedes Benz CL 500 4matic, št. šasije ..., reg. št. CE ... in plovilu Solemar Oceanic 27/PI - 1017, št. trupa ..., št. motorja ... in št. motorja ... . IV. Tožena stranka, I. Z. je dolžna v stečajno maso stečajnega dolžnika na fiduciarni račun št. SI56 ... v roku 15 dni plačati znesek v višini 66.500,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka 15 dni dalje do plačila. V. Tožena stranka, I. Z., je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške tega postopka v višini 8.233,01 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka 15 dni dalje do plačila. VI. V presežku zahtevka tožeče stranke, ki glasi: 1. Razveljavi se pogodba o prenosu poslovnega deleža, ki stajo dne 10. 1. 2014 v obliki notarskega zapisa not. K. F. opr. št. SV 17/2014 sklenila tožeča stranka D. Z. in tožena stranka K. Z. in s katero je tožeča stranka, kot stečajni dolžnik brezplačno prenesla na toženo stranko K. Z. poslovni delež v nominalni višini 52.000,00 EUR v družbi D. d.o.o., ... , matična številka ... in 2. Tožena stranka, K. Z. je dolžna v stečajno maso stečajnega dolžnika na fiduciarni račun št. SI56 ... v roku 15 dni plačati znesek v višini 98.609,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku paricijskega roka 15 dni dalje do plačila in daje dolžna nerazdelno povrniti tudi stroške tega postopka tožeči stranki se zavrne kot neutemeljen,″ ter sklenilo ″Dovoli se sprememba tožbe z dne 9. 2. 2017.″

2. Zoper to sodbo je glede I. do vključno V. točke izreka sodbe pravočasno pritožbo vložila prvotožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov prvotožene stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Prvotožena stranka kot pritožnica stroškov pritožbe ni priglasila.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja: (-) da tožeča stranka navaja, da je bil na podlagi predloga upnika D. d.d., ki je bil vložen dne 8. 5. 2015, dne 20. 11. 2015 s sklepom St 2457/2015, začet postopek osebnega stečaja nad dolžnikom D. Z. kot tožeče stranke; (-) da tožeča stranka v tožbi navaja, da je dne 10. 1. 2014 stečajni dolžnik (tožeča stranka) sklenil s toženo stranko K. Z. v obliki notarskega zapisa notarke K. F. pod opr. št. SV 17/2014 pogodbo o prenosu poslovnega deleža s katerim je brezplačno prenesla svoj celotni poslovni delež v nominalni višini 52.000,00 EUR oziroma svoj 100 % v družbi D. d.o.o. na toženo stranko K. Z. in da je sklenil tudi dve prodajni pogodbi s toženo stranko I. Z. in sicer: dne 30. 1. 2014 kupoprodajno pogodbo za prodajo osebnega vozila Mercedes Benz CL 500 4-matic reg. št. CE ., št. šasije ..., za kupnino v višini 33.000,00 EUR; ter dne 4. 3.2015 kupoprodajno pogodbo za plovilo Solemar Oceanic 27/PI-1017, št. trupa ..., št. motorja ... in št. motorja ..., za kupnino v višini 33.500,00 EUR; (-) da tožeča stranka trdi, da je dejansko šlo za brezplačen prenos poslovnega deleža v nominalni višini 52.000,00 EUR oz. 100 % v družbi D. d.o.o. in brezplačen prenos osebnega vozila Mercedes Benz CL 500 4-matic reg. št.CE ... in brezplačen prenos plovila Solemar Oceanic 27/PI-1017, saj tožeča stranka ne razpolaga z dokazili o tem, da sta bili kupnini navedeni v pogodbah plačani in teh dokazil stečajni upravitelj po pozivu tudi ni prejel od toženk; (-) da je tožena stranka K. Z. hči tožeče stranke, tožena stranka I. Z. pa žena tožeče stranke, da je z neodplačnim razpolaganjem prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja tožeče stranke kot stečajnega dolžnika in zaradi tega preostali upniki zaradi navedenih prenosov ne bodo prišli do poplačila svojih terjatev v obsegu kot če bi navedeno premoženje spadalo v bodočo stečajno maso; (-) ker so dejanja bila storjena v obdobju izpodbojnosti in je ena izmed pravnih posledic začetka stečajnega postopka tudi izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju 3 let pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka (269. člen Zakona o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v povezavi s 391. členom ZFPPIPP, ki je veljal v času začetka stečajnega postopka), tožeča stranka vlaga tožba na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, pri čemer je upoštevati, da so na podlagi drugega odstavka 391. člena ZFPPIP pravna dejanja izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2.točke prvega odstavka 271.člena ZFPPIPP (subjektivni pogoj izpodbojnosti) , če so pravni posli in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, kar toženki sta; (-) da je tožena stranka, K. Z. pridobljeni poslovni delež v družbi D. d.o.o. z notarskim zapisom pogodbe o prodaji poslovnih deležev pri not. G. K. opr. št. SV 882/2015 z dne 28. 7. 2015 prenesla naprej na družbo T. d.o.o. ... in ga ne more vrniti, je dolžna plačati denarno nadomestilo v znesku 98.609,35 EUR po cenah ob izdaji te sodne odločbe; (-) da tožeča stranka trdi, da sta kupoprodajni pogodbi sklenjeni med tožečo stranko in toženo stranko Ireno Zupanc in sicer: - kupoprodajna pogodba za prodajo osebnega vozila Mercedes Benz CL 500 4-matic reg. št. CE ... z dne 30.01.2014 in - kupoprodajna pogodba za plovilo Solemar Oceanic 27/PI-1017 z dne 4. 3. 2015, fiktivni in dejansko prikrivata drugo pogodbo, to je darilno pogodbo, ker namen prenosa navedenega premoženja ni bil v prodaji tožeče stranke kot moža toženi stranki kot ženi ampak v brezplačnem prenosu (darilu) toženi stranki I. Z.; (-) da tožeča stranka trdi, da sta obe pogodbi , sklenjeni z I. Z. tudi nični, ker bi morali biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, pa nista bili, saj 47. člen Zakona o notariatu določa, da morajo biti v obliki notarskega zapisa sklenjene pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema, kupoprodajni pogodbi predstavljata pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in bi posledično morali biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa in če niso, so skladno z določbo 48. člen Zakona o notariatu takšni pravni posli nični; (-) da tožeča stranka skladno z določbo 277. člena ZFPPIPP zahteva, da ji prvotožena stranka vrne vozilo in plovilo v nadaljevanju pa, ko je prvotožena stranka pojasnila, da predmetov prodaje nima več, zahteva plačilo zneska in sicer za vozilo 33.000,00EUR in za plovilo 33.500,00 EUR, skupaj znesek 66.500,00 EUR s pripadki; (-) da je prvotožena stranka trdila, da ni izpolnjen pogoj insolventnosti niti ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti, saj je v obeh kupoprodajnih pogodbah bila dogovorjena nasprotna dajatev, plačilo kupnine, v obeh primerih je bilo dogovorjeno takojšnje plačilo, kar pomeni, da sta v obeh kupoprodajnih pogodbah dogovorjeni sočasni izpolnitvi pogodbenih strank in v takih primerih ne gre za zmanjšanje premoženja stečajnega dolžnika, ampak samo za prestrukturiranje premoženja, in zato, po mnenju tožene stranke, ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti; (-) prvotožena stranka trdi, da bi tožeča stranka morala zatrjevati in dokazati, da je tožeča stranka bila v času, ko sta bi sklenjeni prodajni pogodbi, insolventna, saj so pravna dejanja stečajnega dolžnika izpodbojna le, če je bil takrat (ko je opravil pravno dejanje) insolventen, obstoj insolventnosti mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka (trditveno in dokazno breme je na tožeči stranki); (-) prvotožena stranka je trdila tudi, da pogodbi nista nični, saj citirane določbe Zakona o notariatu veljajo le za pogodba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju zakoncev in razdelitev le-tega; (-) tudi drugotožena stranka je trdila, da posel ni izpodbojen, ker na dan sklenitve notarskega zapisa 10. 1. 2014 tožeča stranka ni bila insolventna.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in presodilo: (-) da je na podlagi predloga upnika D. d.d. vloženega dne 8. 5. 2015, s sklepom opr. št. St 2457/2015 začet stečajni postopek nad dolžnikom D. Z.; (-) da med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka dne 10. 1. 2014 sklenila s toženo stranko, K. Z., v obliki notarskega zapisa notarke K. F. opr.št. SV 17/2014 pogodbo o prenosu poslovnega deleža s katerim je brezplačno prenesla svoj celotni poslovni delež v nominalni višini 52.000,00 oz. 100% v družbi D. d.o.o. na toženo stranko K. Z. in da je sklenila dve kupoprodajni pogodbi s toženo stranko I. Z. za vozilo Mercedes Benz CL 500 4-matic, reg št. CE ..., št. šasije ... za kupnino 33.000,00 EUR in za plovilo Solemar Oceanic 27 / PI-2017, št. trupa ..., št. motorja . in št. motorja . za kupnino 33.500,00 EUR; (-) da sta tako I. Z. kot K. Z. v razmerju do tožeče stranke v času sklenitve pogodb ožje povezani osebi v smislu 18. členu ZFPPIPP (žena tožeče stranke in hči tožeče stranke); (-) da je obdobje izpodbojnosti skladno z določbo 269.člena ZFPPIPP v zvezi z določbo prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP tri leta ( v času sklenitve spornih poslov) zadnjih 36 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka, zato sodišče ugotavlja, da je v konkretni zadevi obdobje izpodbojnosti od od dne 8. 5. 2012 do 20. 11. 2015, torej so bila izpodbojna dejanja, ki se izpodbijajo v tem postopku, storjena v obdobju izpodbojnosti, izpodbojna tožba je vložena tudi pravočasno, v roku 6. mesecev od objave oklica stečajnega postopka (prvi odstavek 271 ZFPPIPP,veljaven v času vložitve tožbe), saj je bil oklic objavljen 20. 11. 2015, tožba pa vložena 18. 5. 2016; (-) da je sodišče prve stopnje presodilo, da je utemeljen tožbeni zahtevek glede prvtožene stranke in da ni utemeljen glede drugotožene stranke; (-) ugotovilo je, da je tožeča stranka v času sklenitve spornih poslov bila insolventna;(-) da je zaključilo, da je pri obeh prodajnih pogodbah, sklenjenih s prvo toženo stranko v resnici šlo za neodplačni prenos predmetov pogodbe; (-) razsodilo je še, da sta obe pogodbi tudi nični; (-) da je izvedenec ugotovil, da je vrednost poslovnega deleža, prenesenega na drugotoženo stranko po stanju na dan 31. 12. 2015 0 (nič) EUR, zato je sodišče zahtevek tožeče stranke zoper toženko K. Z. v celoti zavrnilo, ker upniki zaradi izvedene prodaje niso bili oškodovani oziroma prikrajšani; (-) sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku po razveljavitvi obeh kupoprodajnih pogodb, sklenjenih s prvo toženo stranko in naložilo toženi stranki I. Z. vračilo vrednosti vozila v znesku 33.000,00 EUR in vrednosti plovila v višini 33.500,00 EUR, skupaj 66.500,00 EUR.

8. Pritožba najprej očita bistveno kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s trditvenim in dokaznim bremenom po prvem odstavku odstavku 7. člena ZPP, saj ima glede tožbenega zahtevka dokazno in trditveno breme tožeča stranka in ne tožena stranka, iz zapisanih razlogov sodišča prve stopnje (zlasti iz zapisa da ″ni sledilo ugovoru toženih strank ...″, in ″... prepričati sodišče, da ni že dalj časa insolventen″) pa je razvidno, da je to breme nezakonito prevalilo na toženo stranko (da ni izpolnjen pogoj insolventnosti in objektivni pogoj izpodbojnosti). S tem je sodišče prve stopnje toženo stranko nezakonito postavilo v neenakopraven (podrejen) položaj in je s tem podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8.točki drugega odstavka 339. člena ZPP in hkrati še kršitev človekove pravice do poštenega sojenja po 22. členu Ustave RS. Že zato je jasno, da je dejansko stanje ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno (340. člen ZPP), saj tožeči stranki ni uspelo zadostiti njegovemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o pogojih izpodbojnosti (saj vendar s tožbo uveljavlja izpodbojni zahtevek) in jih sodišče prve stopnje (očitno zaradi nezakonite prevalitve bremena na toženo stranko) tudi ni ugotovilo in zato tudi materialno pravo ni moglo biti in tudi ni pravilno uporabljeno (341. člen ZPP).

9. Pritožbeni očitek glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v zvezi s trditvenim in dokaznim bremenom ni utemeljen.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je trditveno in dokazno breme glede obstoja vseh materialno pravnih pogojev za izpodbojna dejanja, ki so predmet tožbenega zahtevka na tožeči stranki, ki je pogoje tudi zatrjevala in dokazovala kot to izhaja iz spisovnega gradiva.

11. Pritožbeno sporni povzetki zaključkov sodišča prve stopnje pa ne predstavljajo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede zmote sodišča prve stopnje, katera stranka mora pri izpodbojnih tožbah v insolvenčnem postopku zatrjevati pogoje za obstoj izpodbojnosti in jih dokazovati, saj se z njimi ne prevaljuje trditveno in dokazno breme na sedaj pritožnico, temveč je sodišče prve stopnje le pojasnilo, da je tožeča stranka trdila in dokazala obstoj vseh predpostavk izpodbojnih dejanj, da pa prvotožena stranka tega ni uspela dokazati drugače. Prvotožena stranka je namreč imela možnost zatrjevanja in dokazovanja nasprotnega, pa v tem ni uspela.

12. Sodišče prve stopnje ni kršilo procesnih določb glede trditvenega in dokaznega bremena po določbi 7. člena ZPP. Sodišču prve stopnje se tudi ni pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se je tožena stranka imela možnost izjasniti o vseh navedbah tožeče stranke in pritožba niti ne pove glede česa se v postopku ni mogla izjasniti, posledično seveda ni bila prikrajšana v pravici do izjave v postopku in ji ni bila kršena ustavna pravica do poštenega sojenja po 22. členu Ustave RS.

13. Pritožba obširno napada presojo sodišče prve stopnje glede zaključkov o obstoju insolventnosti tožnika kot splošnem pogoju izpodbojnosti. Meni, da dejstvo začetka postopka osebnega stečaja nad tožnikom od 20. 11. 2015 dalje, nikakor še ne pomeni samo po sebi, da bi naj bil insolventen že pred tem datumom kot sodišče prve stopnje pavšalno navaja ″že dalj časa insolventen″ in seveda tudi ne, da bi bil tožnik insolventen na dan sklenitve obeh izpodbijanih pravnih dejanj, namreč dne 30. 1. 2014 (kupoprodajna pogodba za vozilo) in dne 4. 3. 2015 (kupoprodajna pogodba za plovilo).Sodba ima po stališču pritožbe takšne pomanjkljivosti, da je sploh ni mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in hkrati tudi relativna bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavka 339. člena ZPP, saj je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (ker je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo, na škodo prvotoženke) procesne kršitve pa imajo za posledico zmotno in nepolno ugotovitev dejanskega stanja (340. člen ZPP) in napačno uporabo materialnega prava (342. člen ZPP).

14. Pritožbeni očitek o tem, da izpodbijana sodba nima razlogov glede odločilnih dejstev in da se ne da preizkusiti, ne drži, saj je ravno zaradi razlogov, ki jih je podalo sodišče prve stopnje, pritožba zmore obširne pritožbene očitke in z njimi napada razloge iz izpodbijane sodbe. Sodišču prve stopnje se očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni pripetila in tudi ne bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.

15. Pritožba pa ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nad tožečo stranko začet stečajni postopek kot nad potrošnikom skladno s 7. členom ZFPPIPP, ki določa, da je potrošnik fizična oseba, ki ni niti podjetnik niti zasebnik, saj tožeča stranka v času, ko so bila storjena izpodbojna dejanja, niti v času začetka stečajnega postopka, ni izpolnjevala kriterijev za drug status. Kot pritožbeno nesporno sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka bil že v letu 2012 upokojenec in ni izkazano, da bi bil registriran kot podjetnik ali zasebnik.

16. Nadalje pritožba ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da so tožnikovi prejemki v času storitve izpodbojnih pravnih dejanj, to je v začetku leta 2014, znašali okoli 1.500,00 EUR, kot izhaja iz izjave o premoženjskem stanju tožnika (A7, A 11), ker bil od 2012 upokojen in je pokojnina bila edini dohodek tožnika in sicer v višini dobrih 1.500,00 EUR (A12 - potrdilo ZPIZ).

17. Prav tako ni pritožbeno sporno, da je tožnik imel osebno sklenjeno kreditno pogodbo z Banka d.d. št. ..., na podlagi katere je ob začetku stečajnega postopka dolgoval znesek 188.623,59 EUR in je ta terjatev bila prijavljena v stečajnem postopku in v celoti priznana.

18. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba zgolj pavšalno in nekonkretitizirano izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi s poplačilom teh obveznosti tožnik zamujal dva meseca v znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejel v obdobju dveh mesecev.

19. Že na podlagi prej navedenega je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je skladno z določbo 14. člena ZFPPIPP² tožeča stranka v času sklenitve spornih pogodb bila trajneje nelikvidna, saj je za več kot dva meseca zamujala z izpolnitvijo obveznosti iz lastnih kreditnih pogodb. Pravilen je tudi materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da glede na določbo 14. člena ZFPPIPP za ugotovitev insolventnosti zadošča že, če se ugotovi trajnejša nelikvidnost po prvi alineji 3. točke drugega odstavka 14. čl. ZFPPIPP in se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ukvarjati z ugotavljanjem alternativnega pogoja za insolventnost po 2.točki prvega odstavka 14.člena ZFPPIPP, to je dolgoročna plačilna nesposobnost.

20. Pritožba nadalje trdi, da je glede obstoja objektivnega pogoja izpodbojnosti sodišče prve stopnje zopet v nasprotju z zakonskim pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je (glede dejstev, ki bi naj podpirali tožbeni zahtevek) na tožeči in ne na toženi stranki, v točki 40. zapiše, da ″ni sledilo navedbam tožene stranke, da ni prišlo do zmanjšanja čistega premoženja stečajnega dolžnika zaradi sklenjenih pogodb ..., ker so bile pogodbe odplačne″. Zmanjšanje čistega premoženja stečajnega dolžnika predstavlja objektivni pogoj izpodbojnosti, ki ga mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka in ne tožena stranka (v smislu, da ne obstaja). Zato je tožeča stranka tista, ki bi morala dokazati, da bi naj bile pogodbe neodplačne, saj je iz samih napadenih pogodb glede na naziv ″kupoprodajna pogodba″ in glede na pogodbene klavzule o kupnini, njeni višini in načinu plačila, jasno izhajala njihova odplačnost. Listina o pravnem poslu ima dokazno moč in se njena popolnost in resničnost domneva (56. člen OZ).

21. Nato pritožba pove, da je glede plačila kupnine za vozilo bilo v kupoprodajni pogodbi dogovorjeno takojšnje plačilo in zato že v sami kupoprodajni pogodbi (listini) med pogodbenima strankama (med tožnikom in prvotoženko) obojestransko s podpisom pogodbe potrjeno (2. točka pogodbe), da je bila kupnina plačana v celoti (očitno v gotovini, kar je po zakonu dopustno in v poslovnem prometu nikakor ne neobičajno) in v takih primerih to povsem zadosti načelom in pravilom obligacijskega prava in v poslovni praksi dodatno dokazovanje plačila kupnine običajno ni potrebno (še posebej, ker imata pogodbeni stranki skladno z načelom dispozitivnosti in pogodbene avtonomije pred očmi njuno pogodbeno razmerje in medsebojne pravice in obveznosti in ne razmišljata, da bosta kdaj kasneje nekomu tretjemu dokazovala svojo pogodbeno voljo pri sklepanju pogodbe in kako sta jo drug drugemu izpolnila). To dejstvo izvršenega plačila po tej pogodbi je dodatno dokazano še s skladno izpovedbo obeh sopogodbenikov, tožnika in prvotoženke. Pripomniti je, da je v navadnih poslih med zakoncema zaradi medsebojnega zaupanja običajna manjša stopnja obličnosti, ne pa strožja obličnost - izjema so po izrecni zakonski ureditvi (predvsem zaradi pomembnosti), razumljivo, le posebni medsebojni posli urejanja medsebojnih premoženjskih razmerij, to je glede ugotavljanja deleža na skupnem premoženju in razdelitve skupnega premoženja. V drugem primeru (za plovilo) pa sta obe stranki (tožnik in prvotoženka) na zaslišanju skladno izpovedali, da je bila kupnina plačana v gotovini, prvotoženka pa je tudi izpovedala, da si takrat ob sklenitvi pogodbe in plačilu kupnine ni mislila (in ni mogla misliti), da bo kdaj o tem potrebovala posebne (pisne) dokaze (″kaj pa sem jaz vedela takrat, da bom zdaj zaradi tega se tu zagovarjala″) in če bi to takrat vedela, bi jih tudi priskrbela (stran 7 spodaj razpravnega zapisnika z dne 16. 2. 2017 o prepisu zvočnega posnetka). Sodišče (v točki 42.) zgrešeno razloguje, da prvotoženka ″razen svojih navedb″, kar ne drži, saj je svoje navedbe iz svojih vlog potrdila s skladno izpovedbo (skladno z njo pa je izpovedoval tudi sam tožnik), in nadaljuje, da ″ni ponudila nobenega pisnega dokaza″, kot da izpovedba v pravdnem postopku nima (nobene) dokazne moči, ni pa sodišče navedlo razumnega razloga za nejevero skladnim izpovedbam tožnika in prvotoženke (v prvem primeru podprte še s pogodbeno klavzulo o prejemu kupnine). Nevzdržno je glede tega nadaljnje razlogovanje sodišča, da je tožnik sicer ″izpovedal, da naj bi prejel denar za vozilo in plovilo, vendar sodišče drugega tudi ni pričakovalo, saj je zaključilo, da je dejanski namen obeh pogodbenih strank bil sklenitev darilne pogodbe″, tu je namreč očitno, da je sodišče zaradi svojega vnaprejšnjega (″a priori″) stališča o dejanskem namenu sklenitve darilne pogodbe (ki pa ga ni z ničemer ugotovilo) odklonilo vero v izpovedbo obeh pravdnih strank.

22. Pritožba zopet nima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je dokazno breme glede obstoja objektivnega pogoja izpodbojnosti na toženi stranki, temveč se je tega dokaznega bremena zavedala tudi tožeča stranka, ki je zatrjevala, da je ne glede na vsebino izpodbijanih prodajnih pogodb, v katerih je navedena prodajna cena in način plačila, vendarle šlo za navidezen posel, ker je dejansko posel neodplačen, saj v premoženju tožeče stranke ni izkazan prihodek od kupnine.

23. Glede na takšne trditve tožeče stranke in dokazovanje, kar je prvotožena stranka v celoti izpodbijala in dokazovala nasprotno, je moralo sodišče prve stopnje skladno z določbo 8.člena ZPP presoditi, katera dejstva šteje za dokazna ob skrbni in vestni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.

24. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse dokaze, ki sta jih predlagali stranki in tudi po mnenju pritožbenega sodišča ob skrbni analizi izpovedb vseh zaslišanih pravilno zaključilo, da ni slediti niti vsebini pisnih prodajnih pogodb niti neprepričljivi izpovedbi strank, ki sta izpovedali, da je kupnina bila dogovorjena in plačana, saj je utemeljeno štelo, da bi se plačilo kupnine, če bi ta dejansko bila izročena tožeči stranki, moralo vendarle pokazati v premoženju tožeče stranke, tožeča stranka pa takšnega priliva ni imela.

25. Ko je sodišče prve stopnje zapisalo, da prvotožena stranka ni svoje izpovedbe podprla s pisnim dokazom, s tem ni odreklo dokazne vrednosti izpovedbi , poudarilo je le, da bi izpovedba lahko morda prepričala, če bi prvotožena stranka plačila po obeh izpodbijanih pogodbah izkazala pisno.

26. Ne drži niti pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje odklonilo vero izpovedbi pravdnih strank, ker je vnaprej zavzelo stališče, da gre pri obeh pogodbah za darilni namen, saj je sodišče prve stopnje šele po obširni dokazni oceni presodilo, da gre za neodplačni pogodbi , drugačen pritožbeni pogled pa je neutemeljen.

27. Sodišče prve stopnje tako ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker je pravilno opredelilo, da je trditveno in dokazno breme glede obstoja objektivnega pogoja izpodbojnosti na tožeči stranki, prepričljivo je na podlagi izvedenih dokazov in temeljite dokazne ocene ugotovilo, da je pri obeh prodajnih pogodbah šlo za neodplačen posel in je s tem neutemeljen pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja.

28. Pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno, da je z izpodbijanima pogodbama prišlo do neodplačnega prenosa predmetov prodajnih pogodb, izpostavlja, da je za neodplačne pogodbe značilno, da že sklenitev pogodbe povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, saj se s sklenitvijo neodplačne pogodbe obveznosti stečajnega dolžnika povečajo za znesek, ki je enak vrednosti izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je stečajni dolžnik zavezal opraviti z neodplačnim pravnim poslom in se s tem nujno oslabi dolžnikov poslovnofinančni položaj ter so(prispevajo) k nastanku insolventnosti. Neodplačna razpolaganja so zato izpodbojna tudi, če so bila opravljena preden je dolžnik postal insolventen. Pomembno je le, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti.³

29. To še zlasti velja pri osebnih stečajih nad potrošniki, kjer nastop insolventnosti nima posledic, kot je to urejeno s 34. členom ZFPPIPP za pravne osebe ⁴ in je trenutek nastopa insolventnosti težko natančno ugotoviti in posledično tudi ne, kdaj je nastopil trenutek prepovedi iz tretjega odstavka 34.člena ZFPPIPP.

30. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno presodilo da so v ravnanju tožeče stranke kot stečajnega dolžnika izpolnjeni vsi zakonski znaki izpodbojnega dejanja po 271. členu ZFPPIPP⁵ v zvezi s 391. členom ZFPPIPP⁶. Pri slednji določbi gre za posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika, saj je obdobje izpodbojnosti, če gre za pravne posle , ki jih stečajni dolžnik izvede v dobro osebe , ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, daljši kot po splošnem pravilu iz 269. člena ZFPPIPP in enako kot pri neodplačnih poslih iz drugega odstavka odstavka 271.člena ZFPPIPP velja, da subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2.točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP ni predpostavka za njihovo izpodbojnost.

31. Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke v razmerju do prvotožene stranke ugodilo.

32. Pritožba ni utemeljena niti v delu, ko trdi da se sodišče prve stopnje tudi glede obličnosti kupoprodajnih poslov med zakoncema (torej povezanima osebama - točka 41. obrazložitve) moti, ko meni, da ti posli spadajo med posle urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema po 1. točki I. odstavka 47. člena Zakona o notariatu. Omenjena določba ZN je specialno pravilo. Med posle urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema spadajo posli glede ugotavljanja deleža na skupnem premoženju in posli razdelitve skupnega premoženja, navadni kupoprodajni ali darilni posli pa seveda ne - za te veljajo splošna pravila OZ, kakor za druge osebe. Zato tak kupoprodajni posel med zakoncema, ki ni sklenjen v notarskem zapisu, ni ničen.

33. Pritožba spregleda, da po določbi 62. člena ZZZDR (veljavnim v času sklepanja spornih pogodb) zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklenila z drugimi osebami, vendar je za takšne posle v 1. točki 47. člena ZN predpisana stroga obličnost, saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla.⁷

34. Ker torej velja, da bi morali sporni pogodbi biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, pa nista bili, sta nični. Ničnost pa se lahko uveljavlja, četudi se je nad eno od pogodbenih strank pričel postopek osebnega stečaja in če se ta ugotovi, nastopijo enaki učinki kot v primeru, če se ugotovi, da je dejanje izpodbojno po pravilih ZFPPIPP. Vzpostavi se vrnitveni zahtevek enak povračilnemu zahtevku po 278. členu ZFPPIPP⁸. Razlika je le v tem, da v primeru ničnosti ni bistveno ali je stečajni dolžnik kot pogodbena stranka v času sklenitve ničnega posla bil insolventen.⁹ Ker je ničnost mogoče uveljavljati tudi z ugovorom, kar je storila tožeča stranka, ker posebnega tožbenega zahtevka na ničnost ni uveljavljala, uvelljalala pa je povračilni zahtevek, je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen tudi na podlagi ugotovljene ničnosti spornih pogodb.

35. Pritožba izreka o stroških pravdnega postopka ni konkretno izpodbijala, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

36. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke glede izpodbijanega dela sodbe v točkah I. do V. izreka sodbe zavrnilo in v tem obsegu potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

37. Tožena stranka ni priglasila stroškov postopka, zato se pritožbenemu sodišču glede njih ni bilo potrebno izjasniti.

-------------------------------
¹ Določba 14.člena ZFPPIPP se glasi: ″(1) Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik): 1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali 2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.(2) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden: [...] 3. pri dolžniku, ki je potrošnik: - če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali - če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov. (3) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:1. če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost)[...].
² Primerjaj Nina Plavšak, v Komentar ZFPPIPP, Tax-Fin-Lex., Ljubljana 2017 , stran 652
³ Določba tretjega in četrtega odstavka 34. člena ZFPPIPP se glasita: 3) ″Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanj, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani. 4) Za dejanje, ki je prepovedano po tretjem odstavku tega člena, velja zlasti:1. Preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo, 2. pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna po 271.členu tega zakona.″
⁴ Določba 271. člena ZFPPIPP se glasi: ″(1) Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno: 1. če je bila posledica tega dejanja: - bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, - bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in 2. če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.(2) Pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, je izpodbojno ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena.[...].″
⁵ Določba 391. člena ZFPPIPP (veljavna v sporni zadevi) se glasi: ″(1) Obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona je v postopku osebnega stečaja zadnja tri leta pred uvedbo postopka osebnega stečaja za: 1. pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, in 2. pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena tega zakona. (2) Pravna dejanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona.″
⁶ Primerjaj sodba VSL II Cp 2880/2017 z dne 16. 5. 2018.
⁷ Določba 278. člena ZFPPIPP se glasi: ″(pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka): (1) Pravne posledice po drugem ali tretjem odstavku tega člena nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja po prvem odstavku 275. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izpodbito pravno dejanje). (2) Če je oseba, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, na podlagi tega dejanja prejela izpolnitev svoje terjatve, mora stečajnemu dolžniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela, če pa to ni več mogoče, plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji te sodne odločbe (v nadaljnjem besedilu: povračilni zahtevek).[...].
⁸ Primerjaj sklep VSL I Cpg 972/2016 z dne 9. 2. 2017.

Datum zadnje spremembe:

03.10.2019

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cp 51/2016
• VSC sodba Cp 133/2016
• VSL sodba I Cpg 1338/2011