VSC Sodba II Kp 4760/2016

Jedro

Pritožba ima sicer prav, da za storitev kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ni bistveno, katera oseba je tista, ki je dejansko palete prejela in jih odpeljala iz oškodovane družbe in da je ključna ugotovitev dejstva, ali so sporne interne (male) dobavnice, ki izkazujejo vračila evro palet, izpolnjene z lažnimi podatki glede registrskih označb tovornih vozil in da brez dvoma gre za očitek prilastitve stvari, ki so obdolžencem, ki so opravljali delo kontrolorjev vrnjene embalaže, bile zaupane v zvezi z njihovim delom. Vendar pa ni mogoče sprejeti pritožbenega naziranja, da so obdolženci zavestno in hoté (čeprav na utečen način) na interne dobavnice vpisovali lažne podatke registrskih oznak tovornih vozil in tako omogočili, da so se palete po tretji osebi odpeljale iz skladišča, nato pa so z evro paletami razpolagali sami na nedovoljen način kot z lastnimi. Ni mogoče namreč v nasprotju s pritožbenimi navedbami prezreti, da je v inkriminiranem času postavljen način izpisovanja internih dobavnic bil takšen, kot je to ugotovilo prvo sodišče in se je takšen način utečeno vlekel več let. Res je, da bi dosledna kontrola registrskih oznak tovornih vozil, ki so pripeljala v centralno skladišče s strani obdolžencev in nenazadnje tudi viličaristov in vratarjev ter ostalih režijskih delavcev, ki so bili sodelavci obdolžencev in so ta sistem odvoza palet dobro poznali, lahko preprečil manjko palet. Vendar pa ni mogoče mimo tega, da morajo za obsodilno sodbo biti ključna relevantna dejstva (tudi krivda) dokazana brez vsakršnega dvoma. Dvom v krivdo obdolžencev pa se je prvemu sodišču utemeljeno pojavil ob ugotovitvi njihovega večletnega utečenega načina dela, v katerem tudi obdolžencem nadrejeni delavci niso videli prav nič spornega.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo vseh pet obdolžencev zaradi nedokazanosti (3. točka člena 358 Zakona o kazenskem postopku - ZKP) oprostilo obtožbe zaradi storitve kaznivih dejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku člena 209 KZ-1. Na podlagi prvega odstavka člena 96 ZKP je s stroški tega kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP (razen krivdno povzročenih stroškov), s potrebnimi izdatki obdolžencev ter s potrebnimi izdatki in nagrado obdolženčevih zagovornikov, obremenilo proračun. Po tretjem odstavku člena 105 ZKP pa je oškodovano družbo E., d.o.o., C. ... s premoženjskopravnim zahtevkom v celoti napotilo na pravdo.

2. S tako odločitvijo se okrožna državna tožilka ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi sodbo sodišča prve stopnje napada iz razloga po 3. točki prvega odstavka člena 370 ZKP v zvezi s prvim odstavkom člena 373 ZKP zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da se pritožbi tako ugodi, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva temu sodišču v nov postopek.

3. Vsi obdolženci so po svojih zagovornikih vložili odgovore na pritožbo ODT Celje in predlagajo, da se le-ta zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje, obdolžencem pa prizna nastale stroške v zvezi z vloženimi odgovori na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijane sodbe izhajajo pritožbeno neproblematizirane naslednje ugotovitve:

- v oškodovani družbi E. d.o.o. je v inkriminiranem obdobju prišlo do večjega manjka evro palet, zato je bila ustanovljena posebna skupina, ki je nato bistveno spremenila način izdaje palet in izdala tudi navodila v zvezi s poostreno kontrolo odvoza teh palet iz centralnega skladišča, ki so jo nato izvajali vratarji, ko so tovorna vozila zapuščala centralno skladišče

- obdolženci so bili pri oškodovani družbi zaposleni v njenem centralnem skladišču distribucijskega centra v C. na delovnem mestu prevzemnik - odpremnik oziroma kontrolor vrnjene embalaže

- številni dobavitelji (med drugim tudi E. in O.) so blago v skladišče dobavljali s kamionskimi pošiljkami na tipskih evropaletah, ob dobavah pa so obdolženci blago in število palet, ki so bile last dobaviteljev prevzemali na podlagi dobavnic dobaviteljev, palete pa so se dobaviteljem vračale s časovnim zamikom iz drugega skladišča na dva načina in sicer tako, (-) da so vozniku kamiona izdali (malo) dobavnic za opisano količino palet, ki se vračajo, ob sočasni zabeležbi številke dobavnice dobavitelja blaga, ki jo je voznik predložil in z vpisom registrske številke kamiona, ki jo je navedel voznik, ki je blago pripeljal, z obojestranskim podpisom tako izpolnjene dobavnice s strani posameznega obdolženca kot tudi voznika tovornega vozila, ki je blago pripeljal, (-) ali pa tako, da je prišlo do ustnega dogovora, da so se v posameznih primerih iz centralnega skladišča odpeljale samo palete in v tem primeru so obdolženci izpolnili malo dobavnico z opisom števila vrnjenih palet, ki je bila podpisana s strani šoferja in pa tistega obdolženca, ki je takrat opravljal delo

- dobavnice so se v zvezi z vračanjem palet pisale v treh izvodih, od katerih je bil izvod oddan nadrejenemu delavcu v skladišču za potrebe knjiženja, eden izvod za potrebe arhiva, enega pa je vedno dobil voznik, na podlagi le-tega pa so mu viličaristi v posebnem skladišču nato palete tudi naložili, potem pa je ta izvod voznik zadržal za potrebe predaje palet dobavitelju, tak način dela pa je bil obdolžencem naročen s strani nadrejenih delavcev, le ti pa so zanj vedeli in bili vanj tudi vključeni (odrejanje vračila palet na podlagi dogovora z dobaviteljem, dnevno zbiranje in spremljanje vse dokumentacije o vračilu palet) in obdolženci so dejansko v inkriminiranem času na takšen način tudi poslovali, oškodovana družba pa ni razpolagala s sprotno evidenco o stanju palet posameznega dobavitelja

- manjkajoče palete po posameznih dobavnicah, ki izhajajo iz izreka te sodbe se nanašajo na interne dobavnice dveh dobaviteljev in sicer E. K. in O., na teh dobavnicah pa so zapisane registrske številke bodisi neobstoječih tovornih vozil, ki naj bi te palete odpeljala (ki se pojavljajo na večih dobavnicah) ali pa celo registrska številka tovornega vozila, ki je pripadala tovornemu vozilu voznika J. M.

6. Na podlagi gornjih ugotovitev in dokazni oceni vseh, v tem postopku izvedenih dokazov, zlasti pa izpovedi vratarjev in receptorjev ter viličaristov in v oškodovani družbi nekaterih zaposlenih delavcev s pooblastili za preverjanje pravilnega načina odvoza palet (P., O., P.) je prvo sodišče zaključilo, da je bil osnovni vzrok manjka palet povsem neizdelan sistem vnosa in izdaje evro palet, ki ni omogočal sledljivosti. Obdolženci, kot kontrolorji vrnjene embalaže pa tudi niso imeli dolžnosti preverjati registrskih številk tovornih vozil, ki so jim bile povedane s strani posameznih voznikov in so v interne dobavnice vpisovali tiste številke, ki jih je povedal posamezni voznik. Zato se je na podlagi slednjega postavilo na stališče, da ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da so vozniki ob dobrem poznavanju celotnega sistema izdaje evro palet lahko obdolžence preslepili, kot ključno pa je izpostavilo, da tudi vratarji do izdaje izrecnih navodil za poostren nadzor izdaje palet niso pregledovali tovornih vozil in kontrolirali število odpeljanih palet, nobeni kontroli pa tudi niso bila podvržena tista tovorna vozila, ki blaga niso dostavljala in so pripeljala v centralno skladišče izključno z namenom prevzeti prazne palete in jih odpeljati. Po ugotovitvah prvega sodišča tak način vračanja palet posameznim dobaviteljem in tako odrejen sistem vodenja dokumentacije v zvezi s tem niti obdolžencem, niti njim nadrejenim delavcem v nobenem primeru ni omogočal sprotne kontrole stanja palet posameznih dobaviteljev oškodovane družbe.

7. Pritožba pri utemeljevanju pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja kot ključni očitek izpostavlja s strani prvega sodišča zavrnitev dokaznega predloga za pribavo že izdelanega izvedenskega mnenja izvedenca grafologa, ki je bil angažiran že v delovno-pravnem sporu, ki je potekal na Delovnem sodišču v Celju (opr. št. Pd 208/2013), oziroma odreditev novega izvedenca s tega področja v tem postopku in trdi, da bi se s takim dokazom, v katerem bi se natančno analiziralo podpise na dobavnicah (izključno za družbi E. in O.) lahko dokazala povezava med obdolženci in voznikoma M. in V., pri čemer izpostavlja izpoved priče M. z dne 27. 11. 2018, ko je povedal, da na teh dobavnicah ni prepoznal svojega podpisa, kar po mnenju pritožbe omogoča zaključek, da je njegovo ime na internih dobavnicah bilo lažno prikazano in palete družbi E. K. niso bile vrnjene. Vloga tega voznika po mnenju pritožbe ni bila zadostno raziskana, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

8. Prav ima sicer pritožba, da za storitev očitanega kaznivega dejanja ni bistveno, katera oseba je tista, ki je dejansko palete prejela in jih odpeljala iz oškodovane družbe in da je ključna ugotovitev dejstva, ali so sporne interne (male) dobavnice, ki izkazujejo vračila evro palet, izpolnjene z lažnimi podatki glede registrskih označb tovornih vozil in da brez dvoma gre za očitek prilastitve stvari, ki so obdolžencem, ki so opravljali delo kontrolorjev vrnjene embalaže, bile zaupane v zvezi z njihovim delom. Vendar pa ni mogoče sprejeti pritožbenega naziranja, da so obdolženci zavestno in hoté (čeprav na utečen način) na interne dobavnice vpisovali lažne podatke registrskih oznak tovornih vozil in tako omogočili, da so se palete po tretji osebi odpeljale iz skladišča, nato pa so z evro paletami razpolagali sami na nedovoljen način kot z lastnimi. Ni mogoče namreč v nasprotju s pritožbenimi navedbami prezreti, da je v inkriminiranem času postavljen način izpisovanja internih dobavnic bil takšen, kot je to ugotovilo prvo sodišče in se je takšen način utečeno vlekel več let. Res je, da bi dosledna kontrola registrskih oznak tovornih vozil, ki so pripeljala v centralno skladišče s strani obdolžencev in nenazadnje tudi viličaristov in vratarjev ter ostalih režijskih delavcev, ki so bili sodelavci obdolžencev in so ta sistem odvoza palet dobro poznali, lahko preprečil manjko palet. Vendar pa ni mogoče mimo tega, da morajo za obsodilno sodbo biti ključna relevantna dejstva (tudi krivda) dokazana brez vsakršnega dvoma. Dvom v krivdo obdolžencev pa se je prvemu sodišču utemeljeno pojavil ob ugotovitvi njihovega večletnega utečenega načina dela, v katerem tudi obdolžencem nadrejeni delavci niso videli prav nič spornega. Tak način pa je, kot pritožba sama priznava, dopuščal vpisovanje registrskih oznak voznikov na ta način, da so te oznake vozniki sami povedali obdolžencem, ti pa so vpisovali te registrske številke v interne dobavnice, niti viličaristi niti vratarji pa niso imeli (do odkritja manjka palet) konkretne dolžnosti kontrolirati vozil, ki so palete odvažala iz centralnega skladišča (in preverjati skladnosti njihovih registrskih oznak z zapisanimi na dobavnicah), še posebej, ker so se palete vozile iz skladišča na več prej opisanih načinov (po raztovoru dobave ali pa izključno z namenom odvoza samo palet). Zato je pritrditi prvemu sodišču, ko v tej zvezi (točka 26) s prepričljivo dokazno oceno obrazloži tudi vlogo voznikov, ki so vozili blago v skladišče in iz njega vozili palete in pri tem izkoriščali prisotno gnečo, neredno predlagali dobavnice zase in za ostale voznike, kar vse je onemogočalo natančno kontrolo in pregled sledljivosti, saj ta ni bila sistemska do te mere, da bi se preverjala hkrati dobavnica o prevzemu in izdajnica o odvozu palet, ki se nista nikoli do postavitve novega sistema v kontroli odvoza palet, navzkrižno preverjali. Zato kljub nespornim ugotovitvam, da so manjki palet beleženi na dobavnicah (le) dveh dobaviteljev (E. in O.) in da ni dvoma, da so palete bile odpeljane iz centralnega skladišča oškodovane družbe, zaradi česar je prišlo do manjkov le-teh, ni utemeljena pritožba, da bi obdolženci morali sami preverjati resničnost podatkov na internih dobavnicah, saj sta takšen način poslovanja dopuščala celo tudi njim nadrejena delavca Z. in O., saj sama pritožba priznava, da slednje ni izhajalo iz nobenega izrecnega navodila in da se je drugačen sistem nadzorov izpostavil šele po odkritju manjka, zaradi česar je pritrditi zaključkom v izpodbijani sodbi o nedokazanosti krivde obdolžencem.

9. Zaradi navedenega se pritožbeno sodišče pridružuje tudi razlogom prvega sodišča o zavrnitvi dokaznega predloga glede angažiranja izvedenca grafologa (tč. 34), saj je doslej izveden dokazni postopek dovolj plastično pojasnil način izpisovanja internih dobavnic, ki je bil pomanjkljiv in neustrezen, ni pa z ničemer potrdil direktne povezave med obdolženci in vozniki tovornih vozil (za družbi O. in E.), temveč le način vpisovanja registrskih številk tovornih vozil po nareku voznikov. Zato podrobnejša analiza zgolj parafiranih dobavnic ne bi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča mogla omajati takšnih ugotovitev, ki se nanašajo na takrat dovoljen in utečen način poslovanja, ki so ga izvajali obdolženci. Zavrnitev takega dokaznega predloga je prepričljiva, pritožba pa v tem delu neutemeljena.

10. Po prepričanju pritožbenega sodišča so zaradi navedenega prepričljivi razlogi prvega sodišča tudi v delu (točka 15), da so obdolženci v okviru svojih delovnih dolžnosti (kar je bilo nenazadnje nosilno vprašanje tudi v prej citiranem delovnem sporu), v zvezi s poslovanjem s paletami podjetja O. in E. tudi v inkriminiranem obdobju delali v skladu z navodili nadrejenih delavcev oškodovane družbe, saj dokazni postopek ni pokazal, da bi bili obdolženci na kakršenkoli drugi način povezani s protipravnim odtujevanjem palet in ni bilo dokazano aktivno odtujevanje palet, saj so obdolženci delo opravljali le v skladu s takratnimi navodili nadrejenih delavcev.

11. Slednje pa je po prepričanju pritožbenega sodišča kljub drugačnemu pogledu pritožbe ključno tudi v tem postopku, zato je pritrditi razlogom v izpodbijani sodbi o tem, da je osnovni vzrok manjka palet v skrajno nedodelanem in nedomišljenem sistemu vnosa in izdaje palet iz centralnega skladišča, ki, kot je pokazal izveden dokazni postopek, ni omogočal hkratne preverke dobavnic in izdajnic, v tem sistemu pa obdolženci tudi niso imeli izrecnega navodila preverjati registrske oznake tovornih vozil, ki so jim bile povedane s strani posameznih voznikov in ki so bile vpisane tudi na dobavnice. Takim zaključkom pa posredno pritrjuje tudi pritožba sama z navedbo, ″da če tudi bi bila sprejeta teza, da so obdolženci vpisali na dobavnice takšne registrske vozil, kot jim je povedal voznik in le-teh ne bi preverjali, pa bi ″zadnji″, ki bi opazil, da registrske oznake na interni dobavnici niso pravilne, bil viličarist, ki bi napisano število evro palet na interni dobavnici moral nato naložiti na tovorno vozilo in bi brez dvoma tedaj opazil neskladje med registrsko oznako na interni dobavnici, ki je zapisano in tisto na tovornem vozilu, ki bi ga morali založiti z evro paletami″, ki na ta način nakazuje le na malomarno delo ne le obdolžencev, temveč tudi viličaristov in ostalih v proces odvoza palet vključenih delavcev in ponuja lastno ureditev nadzora izdaje evro palet, ki pa, kot je zanesljivo ugotovilo tudi prvo sodišče, zagotovo ni bil ustrezen in se je spremenil šele po odkritju večjega manjka teh palet. Takšen način kontrole, ki ga kot pravilnega in razumnega navaja pritožba pa je bil postavljen šele po odkritju tega manjka. Zato tudi iz teh razlogov vztrajanju pritožbe o dokazanosti krivde obdolžencem ni pritrditi. Iz istih razlogov zato tudi ni mogoče sprejeti niti nadaljnjih naziranj pritožbe, da je opis del in nalog obdolžencem tako ustrezno kontrolo nalagal in da ni bilo potrebno še nobenih dodatnih pisnih navodil, saj so obdolženci pri poslovanju s paletami podjetij O. in E. pri vračanju palet ravnali v skladu z navodili oškodovane družbe in v tem svojstvu tudi v okviru ustnih navodil in pričakovanj neposredno nadrejenih delavcev, medtem ko so bila jasnejša in natančna navodila v zvezi z izdajo in prevzemom palet izdana šele po odkritju večjega manjka teh palet.

12. Ker torej pritožbeno uveljavljani razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v izpodbijani sodbi ni utemeljen in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni našlo kršitev iz prvega odstavka člena 383 ZKP, je bilo potrebno pritožbo okrožne državne tožilke zavrniti kot neutemeljeno (člen 391 ZKP) in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

03.10.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep IV Kp 6520/2017-28
• VDSS Sodba Pdp 758/2022
• VSM Sodba II Kp 10590/2015