VSC Sodba in sklep Cpg 101/2019

Jedro

Toženka je v predmetni pravdi, v kateri sicer tožbenemu zahtevku po vsebini ni obrazloženo oporekala, kot izhaja iz izpodbijane odločbe uveljavljala kar štiri pobotne ugovore. Že v ugovoru zoper sklep o izvršbi je uveljavljala materialni pobotni ugovor iz naslova znižanja kupnine.

S sklicevanjem na pravde Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 680/2015 (zahtevala je vračilo kupnine iz naslova delne neizpolnitve pogodbe), I Pg 761/2016 (uveljavljala je delno ničnost pogodbe in neupravičeno obogatitev) in I Pg 410/2018 (uveljavlja odškodnino) v obravnavani zadevi upoštevaje zgoraj navedeno postavila kar tri procesne pobotne ugovore, saj je vsak temeljil na drugačnem temelju.

Sodišče prve stopnje je tako zaradi procesnih ovir (zaradi res iudicata in litispendence) pravilno zavrglo procesni ugovor oziroma (tri) procesne ugovore pobota (glej 38. točko obrazložitve izpodbijane odločbe), medtem ko litispendenca in res iudicata po ZPP tudi nista razloga za prekinitev postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh, od vročitve te odločbe, povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 559,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo (I.) obdržalo v prvem in v tretjem odstavku izreka v celoti v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 95778/2016 z dne 23.9.2016, po katerem je bila tožena stranka (toženka) dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki (tožnici) 28.557,27 EUR glavnice in 157,84 EUR izvršilnih stroškov, oboje s pripadki, ki so podrobneje opredeljeni v izreku odločbe sodišča prve stopnje, (II.) zavrglo pobotni ugovor toženke in (III.) odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov, in sicer, da je toženka dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe plačati tožnici 2.678,71 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno odločbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, da ji pritožbeno sodišče ugodi ter odločbo spremeni tako, da ugodi pobotnemu ugovoru, podredno pa, da odločbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da o zahtevku v pravdi I Pg 410/2018 še ni bilo odločeno, zato ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve iz 37. točke izpodbijane odločbe. Zaključki o litispendenci vsled teka omenjene pravde niso pravilni oziroma so preuranjeni. Procesni pobotni ugovor je mogoče podati do konca glavne obravnave. Toženka ima v zadevi I Pg 410/2018 še vedno možnost utesniti zahtevek za znesek, ki ga v tem sporu uveljavlja v pobot. Za procesni pobotni ugovor ne veljata res iudicata in litispendenca (189. in 319. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Sodišče prve stopnje bi moralo najmanj prekiniti postopek do odločitve v sporu I Pg 410/2018. Sodišče je nepravilno ugotovilo dejansko stanje glede trenutka obveščenosti tožnice o pobotnem zahtevku. Toženka je ugovor zoper sklep o izvršbi podala 5.10.2018, pravda I Pg 410/2018 pa je bila začeta spomladi leta 2018. Nepravilen je zaključek, da je bila tožnica o ugovoru pobota obveščena kasneje kot pa ji je bila vročena tožba v omenjeni zadevi. Odločba ni obrazložena oziroma ne vsebuje razlogov glede uporabe pravil 189. in 183. člena ZPP. Pobotna izjava se lahko poda do konca glavne obravnave. Zaradi pomanjkljive obrazložitve v točki 36. člena se ne da preizkusiti zaključka sodišča, da je podana litispendenca. Zgoraj omenjeni ugovor je bil podan 5.10.2018, zgoraj omenjeni pravdni postopek pa je bil začet spomladi 2018. Tako se izkaže, da je nepravilen zaključek, da je bila tožnica o ugovoru pobota obveščena kasneje kot ji je bila vročena tožba v zadevi I Pg 410/2018.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga, da se neutemeljena pritožba zavrne in se potrdi izpodbijana odločba sodišča prve stopnje. Med drugim navaja, da je bil pravilno zavržen pobotni ugovor toženke iz razlogov res iudicata in litispendence ter da ima takšen ugovor po pravni teoriji in sodni praksi (II Ips 906/2008) glede teh vprašanj podoben značaj kot tožba. Razlog za prekinitev postopka ni bil podan, medtem ko je bila tožba v zadevi I Pg 410/2018 tožnici vročena 20.8.2018, pobotni ugovor v tej pravdi pa je prejela 4.12.2018.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče izpostavlja, da pritožbeno sodišče na obstoj litispendence (visečnosti pravde iz 189. člena ZPP) in res iudicata (že razsojene stvari iz 319. člena ZPP) pazi po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi z 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP) in je zato posledično upravičeno ugotavljati tudi dejstva v tej smeri.

6. Zavzemanje toženke, iz katerega smiselno izhaja, da je uveljavljala le en (enovit) procesni pobotni ugovor, je neutemeljeno. Toženka je v predmetni pravdi, v kateri sicer tožbenemu zahtevku po vsebini ni obrazloženo oporekala, kot izhaja iz izpodbijane odločbe uveljavljala kar štiri pobotne ugovore. Že v ugovoru zoper sklep o izvršbi je uveljavljala materialni pobotni ugovor iz naslova znižanja kupnine, ki ga je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo v 28. do 31. točki obrazložitve odločbe, in kar tri procesne pobotne ugovore. V zvezi z navedenim velja izpostaviti, da se procesni pobotni ugovori glede spornih litispendence in res iudicata obravnavajo enako kot tožbe (glej npr. zadevi VS RS II Ips 906/2008 z dne 5.4.2012 in II Ips 8/2010 z dne 18.4.2013 ter številne druge) in da je treba glede istovetnosti zahtevkov upoštevati dvoje, to je sam zahtevek in njegov temelj (uporablja se tako imenovana ekvivalenčna teorija). Toženka je s sklicevanjem na pravde Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 680/2015 (zahtevala je vračilo kupnine iz naslova delne neizpolnitve pogodbe), I Pg 761/2016 (uveljavljala je delno ničnost pogodbe in neupravičeno obogatitev) in I Pg 410/2018 (uveljavlja odškodnino) v obravnavani zadevi upoštevaje zgoraj navedeno postavila kar tri procesne pobotne ugovore, saj je vsak temeljil na drugačnem temelju. Toženka je namreč z relevantnimi vlogami poudarjala, da je v teku ena izmed izmed omenjenih pravd in da posledično tudi na tej podlagi uveljavlja (op. upoštevaje ekvivalenčno teorijo nov) procesni pobotni ugovor.

7. Ker sta bili prvi dve izmed omenjenih pravd za toženko neugodno in pravnomočno končani (op. s tem je veljavo izgubila tudi v drugi pravdi izdana začasna odredba) so zaključki sodišča prve stopnje iz 37. točke obrazložitve pravilni, saj toženka prvih dveh procesnih pobotnih ugovorov zaradi učinka res iudicata v tej pravdi ne more več uspešno uveljavljati in je končna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju procesnega pobotnega ugovora pravilna (319. člen ZPP). Sodišče prve stopnje ob tem tudi ni spregledalo obstoja pravde I Pg 410/2018, saj je predhodno v točki 36. obrazložitve odločbe pojasnilo, da je v tem delu (glede tretjega procesnega pobotnega ugovora) podana litispendenca (189. člen ZPP), saj je bila tožnici tožba v zadevi I Pg 410/2018 vročena preden je bila v predmetni pravdi obveščena o (tem) procesnem pobotnem ugovoru. Predmetna dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo z vpogledom v izpostavljeni spis, izhajajo pa tudi iz listin, ki so bile fotokopirane in se nahajajo v spisu ter nenazadnje iz odgovora tožnice na pritožbo. Tretji procesni pobotni ugovor je tožnica prejela s prejemom tožničine vloge z dne 29.11.2018 (prejela ga je 4.12.2018), v kateri se je tožnica šele prvič sklicevala na pobot iz naslova odškodnine, medtem ko ji je bila (odškodninska) tožba v zadevi I Pg 410/2018 vročena pred 4.12.2018 (iz priloge C8 in iz skladnih navedb tožnice v odgovoru na pritožbo izhaja, da ji je bila tožba v omenjeni zadevi vročena 20.8.2018). Sodišče prve stopnje je tako zaradi procesnih ovir (zaradi res iudicata in litispendence) pravilno zavrglo procesni ugovor oziroma (tri) procesne ugovore pobota (glej 38. točko obrazložitve izpodbijane odločbe), medtem ko litispendenca in res iudicata po ZPP tudi nista razloga za prekinitev postopka. Predmetno odločbo je na podlagi vsega navedenega vsekakor mogoče preizkusiti, zato izpostavljeni očitki v smeri neobrazloženosti odločbe niso utemeljeni.

8. Nenazadnje pritožbeno sodišče še pripominja, da se očitno tudi toženka zaveda obstoja litispendence v zvezi z zadevo I Pg 410/2018, saj v pritožbi med drugim izpostavlja, da ima še vedno možnost v sporu I Pg 410/2018 utesniti tožbo za znesek, ki ga v tem postopku uveljavlja v pobot.

9. Ker drugih pritožbenih trditev toženka ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus odločbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP in 366. člen ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo in tudi zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Iz dejanskih ugotovitev, ki so razvidne iz prvostopenjske odločbe, zato jih pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo, je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče v konkretni zadevi materialno pravo pravilno uporabilo. Prav tako je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o povrnitvi pravdnih stroškov.

10. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

11. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela, mora tožnici povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožnici se prizna 750 točk za odgovor na pritožbo, 2 % materialni stroški (15 točk) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke (glej 12., 13. in 14. člen Odvetniške tarife (OT)) v višini 0,60 EUR skupaj znaša 559,98 EUR.

Datum zadnje spremembe:

03.10.2019

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cpg 103/2016
• VDSS Sodba Pdp 166/2018
• VSC Sodba Cpg 139/2019