VSC Sodba Cpg 94/2019

Jedro

Izpodbijana vmesna sodba ni sodba presenečenja, za katero v pravni teoriji in sodni praksi velja, da je o njej mogoče govoriti tedaj, če sodišče brez ustreznega materialno procesnega vodstva spremeni torišče spora tako, da odloči na pravni podlagi, ki je stranki nista pričakovali in zato nista mogla navajati dejstev in predlagati dokazov, pomembnih za odločanje sodišča na spremenjeni podlagi.

Sodišče prve stopnje je v okviru pripravljalnega naroka po 279.c.členu ZPP skladno z določbo 279.č. člena ZPP tudi izdelalo program vodenja postopka in pri tem navedlo, da bo glede zahtevka tožeče stranke odločilo po temelju. Tako sta pravdni stranki lahko pričakovali izdajo vmesne sodbe in ta ne more biti sodba presenečenja, še zlasti ne ker je o njen moč govoriti le tedaj, če je sodba izdana v posebni procesni situaciji, kot je pojasnjeno, za takšno pa v obravnavanem primeru ne gre.

S sklenitvijo zavarovalne pgodboe nastopijo formalni učinki zavarovalne pogodbe, ki se kažejo v obstoju zavarovalne pogodbe, medtem ko materialnopranvi učinki zavarovalne pogodbe, da zavarovlanica ob nastanku zavarovalnega primera izplača zavarovalnino ali odškodnino nastopijo9 v odvisnosti od dogovora glede dospelosti premije.

Ker dospelost plačila premije in način plačila premije (naenkrat ali obročno) smeta stranki zavarovalne pogodbe sami dogovoriti, je zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je nično določilo pogodbe, da se pri plačevanju po računu, kjer je valuta plačila prvega obroka premije ali prve premije kasnejša kot datum sklenitve pogodbe, šteje kot dogovor, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da izrek sodbe glasi: I. Tožbeni zahtevek, ki glasi:“ 1. Tožena stranka ... je dolžna plačati tožeči stranki ..., znesek v višini 19.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17.9.2017 dalje do plačila, vse v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, pod izvršbo.2. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki vse pravdne stroške tega pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo “ se zavrne.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1665,80 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo.“

III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 995,38 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo.

IV. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo I Pg 88/2018 z dne 24.1.2019 izreklo: ″I. Podana je obveznost tožene stranke za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožeča stranka utrpela v škodnem dogodku z dne 16.6.2017.II. Odločitev o višini zahtevka in o pravdnih stroških se pridrži za končno odločbo.″

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja:(-) da tožeča stranka zahteva plačilo zavarovalnine iz avtomobilskega kasko zavarovanja po zavarovalni polici št.: 607-8051321 z dne 07.10.2016, s katero je bilo zavarovano vozilo RENAULT TRAFIC GRAND BLACK EDITION DC1115 s št. šasije: .. (v nadaljevanju: vozilo) in je zavarovanje sklenila tožeča stranka kot leasingojemalec skladno s pogodbo o finančnem leasingu, leasingodajalec pa jo je pooblastil, da lahko zavarovalnino uveljavlja po sodni poti; (-) tožena stranka je odklonila izplačilo za škodo, ki je na vozilu nastala 16.6.2017 v prometni nesreči in je bila škoda obračunana kot totalka; (-) da je s sklenjeno zavarovalno polico tožeča imela zavarovano avtomobilsko odgovornost, zavarovanje AO-PLUS, zavarovanje avtomobilskega kaska, AXA Premium 24 urno pomoč na cesti, delna zavarovanja AK kombinacij in pravno pomoč vozil, tožena stranka je odklonila izplačilo zahtevka, ker je bilo dogovorjeno, da v kolikor zavarovalna premija oziroma prvi obrok ni plačan ob sklenitvi oziroma ob dospetju, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino; (-) da tožeča stranka meni, da je navedeno stališče zmotno, saj avtomobilsko zavarovanje kot začetek zavarovanja določa 07.10.2016 od 24:00 h, dogovorjeno pa je bilo obročno plačilo premije v 11 obrokih , kot datum plačila pa je na polici naveden 15.10.2016, splošni pogoji oziroma klavzula, na katero se tožena stranka sklicuje v odklonitvi zahtevka, je v nasprotju s kogentno določbo, zaradi česar je nična, s strani ene stranke v naprej pripravljena določila pa je potrebno tolmačiti v korist šibkejše stranke, to je tožeče stranke; (-) da tožeči stranki ni bil s priporočeno pošiljko vročen opomin za plačilo zavarovalne premije, sklenjena zavarovalna pogodba je še vedno veljala, in je podana obveznost tožene stranke tožeči stranki izplačati pogodbeno dogovorjeno zavarovalnino;(-) da tožeča stranka ocenjuje, da je znašala tržna vrednost vozila pred škodnim dogodkom 19.000,00 EUR, kar je škoda, ki jo tožeča zatrjuje in terja v tem postopku, in sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.9.2017 dalje do plačila; (-) da tožena stranka izpostavlja, da je bilo zavarovanje za predmet zavarovanja Renault Trafic, reg. št. CE ... res sklenjeno dne 7.10.2016 po zavarovalni polici št. 607-8051321, vendar pa na dan škodnega dogodka ni nastopilo oziroma ni obstajalo zavarovalno kritje; (-) da je z zavarovalno polico je bilo dogovorjeno obročno plačilo premije, prvi obrok je zapadel v plačilo dne 15.10.2016, kar izhaja iz zapisa na polici, vendar so vsebina zavarovalne pogodbe v konkretnem primeru tudi klavzule, ki so na sami zavarovalni pogodbi izrecno zapisane in klavzula KL9910, ki je v celoti navedena na polici kot vsebina zavarovalne pogodbe, in ne kot splošni pogoji, določa »plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu premije ali prvega obroka premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe«, na polici je tudi zapisano, da če ob sklenitvi zavarovanja ni plačan prvi obrok premije, da ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino; (-) da glede na omenjeno klavzulo tožena stranka trdi, da je bilo potrebno prvi obrok po računu plačati najkasneje do dogovorjenega dne, sicer ni podana obveznost zavarovalnice za plačilo zavarovalnine, saj se šteje, da premija ob sklenitvi zavarovanja ni bila plačana in zavarovalno kritje tako ne obstoji ; (-) tožena stranka opozarja, da gre za zahtevek iz kasko zavarovanja, ki je prostovoljno pogodbeno zavarovanje in dogovor glede plačila premije je ustvaril pogodbeno vsebino s posledicami, kot veljajo za primer dogovora o plačilu premije ob sklenitve pogodbe, pri čemer je bila tožeča stranka na to izrecno opozorjena, saj je to navedeno na sami polici, katero je kot vsebino zavarovalne pogodbe podpisala, dogovor glede plačila premije je v dispoziciji strank in glede na navedeno ne vzdržijo naziranja tožeče stranke, da je klavzula nična, saj relevantno določilo OZ ni kogentno v smislu, da vpliv plačila premije na zavarovalno kritje ne bil smel biti v dispoziciji pogodbenih strank; (-) da plačila prvega obroka zavarovalne premije do škodnega dogodka ni bilo; (-) da se je prometna nesreča zgodila 16.6.2017 ob 4.55 uri, po tem ko pa je do nesreče prišlo, pa je tožeča stranka isti dan vplačala obrok zavarovanja in sicer je plačala znesek 79,67 EUR, kar je seštevek prvega obroka premije po računu v znesku 78,97 EUR in pa strošku opomina v višini 0,70 EUR.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo ugotovilo in razsodilo:(-) da med strankama ni sporno, da je tožeča stranka aktivno legitimirana kot leasingojemalec in s tem uporabnik vozila do zavarovalnine v primeru nastanka zavarovalnega primera in da je tožeča stranka sklenila s toženo stranko pogodbo o avtomobilskem zavarovanje št police:..., ki kot začetek zavarovanja določa 07.10.2016 od 24:00 h ter da je bilo z zavarovanjem dogovorjeno obročno plačilo premije v 11 obrokih v posamični višini 74,80 EUR, kot datum plačila pa je na polici naveden datum 15.10.2016; (-) da je tožeča stranka plačala prvi obrok za sklenjeno avtomobilsko zavarovanje dne 16.6.2017 v višini 79,67 EUR (priloga A14), med tem ko je glede na račun tožene stranke ob sklenitvi zavarovanja prvi obrok v višini 78,97 EUR zapadel v plačilo dne 15.10.2016, kot je razvidno računa ( priloga B2), ki ga je direktor tožeče stranke prejel ob sklepanju zavarovanja št. 607 - 8051321 z dne 7.10.2017; (-) da je tožeča stranka je s toženo sklenila avtomobilsko zavarovanje, kjer je kot datum začetka zavarovanja naveden 7.10.2016 ob 24.00 uri, pri čemer je bilo dogovorjeno obročno plačilo premije 11 obrokih v posamični višini 74,80 EUR, kot datum plačila pa je na polici naveden datum 15.10.2016 (priloga A5), vendar je na zavarovalni polici navedena tudi klauzula: „Če ob sklenitvi ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino. Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije ali prvega obroka premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe"; (-) da je glede na 937. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljnjem besedilu: OZ), ki v prvem odstavku določa, da če je dogovorjeno, da je treba premijo plačali ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po vplačilu premije, v drugem odstavku pa določa, da če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja, ugotoviti, da je klavzula KL9910 nejasna in nasprotuje zakonski določbi, ki razlikuje situacije, kjer se premija plača ob sklenitvi od situacij, kjer se premija plača kasneje, kar je podano v konkretnem primeru; (-) da glede na kogentno zakonsko določbo drugega odstavka 937. člena OZ, ob ugotovitvi, da je obveznost plačila premije nastopila 15.10.2016, zavarovalno jamstvo pa 7.10.2016, ni upoštevati vsebino nejasne klavzule na polici, saj ta dejansko izenačuje situacije po prvem in drugem odstavku 937. člena OZ in glede na to , da OZ v 83. členu določa, da če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke (torej zavarovalnice, kar je nesporno), je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke, v tem primeru zavarovalca oz. tožeče stranke; (-) da kakršna koli vezanost zavarovalnega jamstva na plačilo prvega obroka premije ali določitev nastopa kasnejšega datuma nastopa zavarovalnega jamstva od datuma sklenitve zavarovalne pogodbe, vsekakor ni v interesu zavarovanca, ki ima interes, da ima s sklenitvijo zavarovalne pogodbe tudi zavarovalno kritje in je tako določilo klavzule, na katero se vseskozi sklicuje tožena stranka, glede na določbo 86. člena OZ, nično in tudi v nasprotju z določbo drugega odstavka 924.člena OZ, ki določa možnost za odmik od kogentnih določil zakonika, če ni prepovedan s tem ali s kakšnim drugim zakonom, vendar samo, če je v nedvomnem interesu zavarovanca; (-) da je plačilo premije bistveni element zavarovalne pogodbe (921. člen OZ), posledice neplačila oziroma prepozno plačane zavarovalne premije določa 937. člen OZ, pri tem pa ločuje primer, ko je v pogodbi dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe, od primera, ko je zavarovalec zavezan premijo plačati po njeni sklenitvi in v prvem primeru je obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino pogojena s plačilom zavarovalne premije (prvi odstavek 937. členu OZ), zato zavarovalno kritje ob neplačani premiji navkljub veljavno sklenjeni pogodbi ne nastopi, drugače pa OZ v drugem odstavku 937. člena določa, da v primeru dogovora o poznejšem plačilu zavarovalne premije (to je po sklenitvi zavarovalne pogodbe) obveznost zavarovalnice nastopi z dnem, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja in zavarovalno kritje v takem primeru nastopi neodvisno od plačila zavarovalne premije; (-) da glede na datum začetka zavarovanja - 7.10.2016 od 24:00h (ko je začela teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalno vsoto) in glede na dogovorjeno obročno plačilo premije in glede na zapadlost prvega obroka premije (15.10. 2016), ni dvoma, da tožnici premije ni bilo treba plačati ob sklenitvi pogodbe; (-) da je bilo v trenutku škodnega dogodka (kljub nepravočasnemu plačilu premije) zavarovalno kritje podano, saj zavarovalno kritje preneha takrat, ko zavarovalnica neplačilo premije uveljavlja s sankcijami, ki jih ima na voljo po 937. členu OZ in ne nastanejo samodejno (ex lege), ker tretji odstavek 937.člena OZ določa, da lahko zavarovalnica zavarovalca obvesti o zapadlosti premije in ga pozove k plačilu in če zavarovalec premije ne plača do njene zapadlosti oziroma v naknadnem roku trideset dni od vročitve priporočenega pisma, zavarovalno kritje v istem roku preneha; (-) če zavarovalnica zavarovalca ne obvesti na pravilen način (s priporočeno pošiljko) in z zakonsko določeno vsebino dopisa, česar tožena stranka ni storila, sankcija po tretjem odstavku 937. člena OZ ne nastopi in je zavarovalnica tudi ob neplačilu premij še naprej zavezana k plačilu zavarovalnine ob nastopu škodnega dogodka; (-) da je tako podana obveznost tožene stranke za plačilo vtoževane zavarovalnine.

4. Zoper vmesno sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338.členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podredno pa izpodbijano vmesno sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje ter naloži tožeči stranki v plačilo pritožbene stroške tožene stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila.

5. Pritožba najprej trdi, da je glede na tek postopka ter postopanje sodišča prve stopnje ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnje, izpodbijana sodba za toženo stranko sodba presenečenja, saj je sodišče ob zaključku sojenja očitno bilo na stališču, da bo zahtevek zavrnilo, ker je zavrnilo dokazne predloge tožeče stranke glede dokazovanja škode po višini, kar ne bi storilo, če bi takrat menilo, da je temelj odgovornosti podan. V sami izpodbijani sodbi pa je sodišče zavzelo drugačno, nasprotno stališče.

6. Pritožba nato očita, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo.

7. Pritožba pove, da je predmet presoje kasko zavarovanje, ki je prostovoljno zavarovanje in kot je bilo v postopku ugotovljeno, tožeča stranka do nastanka škodnega dogodka ni plačala nobenega obroka premije. Zavarovalna polica določa, da če ob sklenitvi zavarovanja ni plačan prvi obrok premije, da ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino in glede na omenjeno klavzulo tožena stranka trdi. da je bilo potrebno v obravnavani zadevi prvi obrok po računu plačati najkasneje do dogovorjenega dne, sicer ni podana obveznost zavarovalnice za plačilo zavarovalnine, saj se šteje, da premija ob sklenitvi zavarovanja ni bila plačana. Na zavarovalni polici je navedeno še, da se plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, pri plačilu prve premije ali prvega obroka premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Takšna pogodbena vsebina je bila dogovorjena zaradi dejstva, ker tožeča stranka sodi med gospodarske subjekte, ki plačujejo na podlagi računa z datumom zapadlosti in kot taki ne plačajo premije v trenutku, ko se zavarovanje sklene. Zato je tudi zapisana pogodbena vsebina, da je glede na navedeno, pogodbeno vsebino sicer šteti kot dogovor, da je bilo plačilo premije z dogovorjeno valuto ob sklenitvi zavarovanja, dogovorjeno kot obveza plačila premije ob sklenitvi zavarovanja. S to klavzulo si je tožena stranka zagotovila spoštovanje in učinke pogodbe, saj je primarno, glede na naravo gospodarskih pogodbenih odnosov, sledila koristi zavarovanca in mu dajala možnost plačila, ki je običajen pri tovrstnih gospodarskih poslih, torej z valuto, po računu. Tožena stranka glede na navedeno trdi, da sta se pravdni stranki dogovorili za vsebino pogodbe, ki ima glede vprašanja plačila premije in posledičnega kritja, naravo dogovora o plačilu premije ob sklenitvi pogodbe in v tem ni nič nejasnega, saj to iz pogodbe eksplicitno izhaja. Tožeča stranka je pogodbo podpisala, se je z njo strinjala, izrecno je bila tako na polici, kot tudi na podlagi računa, katerega je nesporno prejela, kot tudi na podlagi splošnih pogojev, opozorjena, da mora plačati prvi obrok kasko zavarovanja, da si zagotovi zavarovalno kritje. Iz pogodbe izhaja dogovor med strankama, da je plačilo premije dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe in da kritje nastopi, ko je plačan prvi obrok premije (dogovor, ki se subsumira pod prvi odstavek 937. člena OZ). Nikjer iz pogodbe ne izhaja, da kritje nastopi s sklenitvijo zavarovanja, neodvisno od dejstva (ne)plačila premije, da bi lahko bil takšen dogovor morebiti derogiran in posledično nejasen. Iz police tudi jasno izhaja ratio (ki je v interesu zavarovanca), kaj sta se pogodbeni stranki dogovorili in zaradi česar sta pogodbi dali pomen, kot je v njej zapisan. Zaključek sodišča na podlagi plastične razlage pogodbe na podlagi dejstva, kdaj je bil sklenjeno zavarovanje in kdaj je bilo potrebno plačati prvi obrok, ne vzdrži izkustvene presoje.

8. Nadalje pritožba meni, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne loči formalnega kritja od materialnega kritja, ne loči sklenitve oziroma začetka zavarovanja in nastopa zavarovalnega kritja. Sodišče v smislu dejanskega stanje zmotno ugotavlja, da iz police izhaja, da zavarovalno jamstvo nastopi 7.10.2016. Tožena stranka trdi, da relevantna klavzula pogodbe ni nejasna, da bi jo bilo potrebno razlagati v korist tožeče stranke, prav tako pa tožena stranka trdi, da je pravno vzdržna, saj jasno določa vsebino oziroma pomen pogodbe ter zavarovanca tudi jasno večkrat opozarja na posledico, da mora plačati prvo premijo, da si zagotovi zavarovalno kritje. Glede na vsebino pogodbe, so povsem neverodostojne navedbe tožeče stranke glede pričakovanj. Glede na navedeno tožena stranka trdi, daje sodišče v tem delu zmotno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo ter bi moralo oziroma je potrebno tako pogodbeno vsebino pravdnih strank v tem delu šteti za pravno vzdržen dogovor o plačilu premije ob sklenitvi zavarovanja, upoštevajoč okoliščine primera.

9. Pritožba še meni, da pogodba v ničemer ne izenačuje situacije po prvem in drugem odstavku 937. člena OZ. Pogodbeni stranki sta se dogovorili, da ima ta naravo dogovora po prvem odstavku navedenega določila OZ. Tak dogovor je izhaja iz narave subjekta tožeče stranke glede način poslovanja, prav tako pa je glede na prostovoljno zavarovanje, v skladu s svobodo urejanja pogodbenih razmerjih, temeljnih načel prava v pogodbenih odnosih ter interesov zavarovatelja, da čc se prilagaja zavarovancem, da z. njihove sfere pričakuje minimalno vzajemno spoštovanje pogodbene vsebine, da lahko nastopi zavarovalno kritje. S to klavzulo si je tožena stranka zagotovila spoštovanje in učinke pogodbe, saj je primarno, glede na naravo gospodarskih pogodbenih odnosov, kot že rečeno, sledila koristi zavarovanca. V konkretnem primeru pa je šlo v sferi zavarovanca za popolno ignoranco in nespoštovanje pogodbene vsebine in lastnih pogodbenih zavez, saj je ta šele po nastopu škodnega dogodka, več kot pol leta po sklenitvi zavarovanja, plačal (prvo obrok) premije v znesku prvega obroka in stroška opomina. Tožeča stranka bi morala plačati prvi obrok, ki je znašal 78,97 EUR in bi si s tem zavarovala premoženjski interes oz. zavarovanje stvari, vredno, kot izhaja iz navedb tožeče stranke, 19.000,00 EUR.

10. Pritožba trdi, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo materialno pravo tudi za primer, da je pogodbeno vsebino pravdnih strank šteti, kot da je bilo dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi zavarovanja. Kot izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse je vpliv plačila premije na zavarovalno kritje v dispoziciji pogodbenih strank, ki sta se za konkreten pogodbeni odnos v sami pogodbi posebej dogovorili, da plačilo (prve) premije vpliva na oziroma je pogoj za začetek zavarovalnega kritja. Glede na navedeno ne vzdržijo naziranja tožeče stranke in sodišča, da je klavzula nična, saj relevantno določilo OZ ni kogentno v smislu, da vpliv plačila premije na zavarovalno kritje ne bi smel biti v dispoziciji pogodbenih strank.

11. Pritožba še opozarja, da se sodišče prve stopnje v sodbi tudi v ničemer ni opredelilo do samih splošnih kasko pogojev, ki so sestavnih del pogodbe oziroma tvorijo pogodbeno vsebino in ki jasno vežejo v konkretnem primeru kasko škode (1. točki 25. člena Splošnih pogojev AK 01/16), obstoj kritja na plačilo prve premije. Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo določilo drugega odstavka 937. člena OZ in ni razumelo, da je tudi podredno ob morebitnem dogovoru o plačilu premije po sklenitvi pogodbe začetek zavarovalnega kritja lahko vezan na plačilo (prve) premije. V pogodbi med pravdnima strankama je to posebej večkrat določeno. To izhaja tudi iz sodne prakse VS RS in sicer sodba III Ips 58/2002, sodba II Ips 138/2005, sodba II Ips 430/2005.

12. Sodišče prve stopnje v tem delu zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka tako na podlagi primarnih in podrednih pritožbenih naziranj glede na nesporne okoliščine primera (pogodbene vsebine, da je kritje vezano na plačilo prve premije, ne derogira nobeno določilo pogodbenega odnosa) trdi, da temelj obveznosti tožene stranke za plačilo zavarovalnine (in ne odškodnine) tožeči stranki za škodo v škodnem dogodku z dne z 16.6.2017, ne obstoji. Ker se sodba sodišča prve stopnje ne opredeli do celotne pogodbe vsebine in ne podaja vrednotenja na podlagi nje, tožena stranka trdi, da sodba nima razlogov od odločilnih dejstvih, ti razlogi so nejasni in med seboj v nasprotju in sodba ima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti (kršitev drugega odstavka14. točka 339. člena ZPP). Prav tako je podana kršitev po 15. točki istega odstavka istega člena ZPP, saj je glede začetka zavarovalnega jamstva po pogodbi nasprotje o tem, kar se v zvezi s tem dejstvom navaja v razlogih sodbe o vsebini listine pogodbe oziroma police in med samo listino.

13. Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

14. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna ter je predlagala pritožbenemu sodišču, da jo kot neutemeljeno zavrne.

15. Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

16. Pritožba je utemeljena.

17. Pritožba ni utemeljena kolikor trdi, da je izpodbijana sodba sodba presenečanja in to iz razloga, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo nekatere dokazne predloge tožeče stranke, kar je toženo stranko utrdilo v prepričanju, da bo sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, izdalo pa je vmesno sodbo.

18. Izpodbijana vmesna sodba ni sodba presenečanja, za katero v pravni teoriji in sodni praksi velja, da je o njej mogoče govoriti tedaj, če sodišče brez ustreznega materialnop rocesnega vodstva spremeni torišče spora, tako, da odloči na pravni podlagi, ki je stranki nista pričakovali in zato nista mogla navajati dejstev in predlagati dokazov, pomembnih za odločanje sodišča na spremenjeni podlagi.

19. V konkretni zadevi sta se obe pravdni stranki lahko v celoti izjasnili o navedbah nasprotne stranke, celotni spor pa je tekel o tem, ali je ob škodnem dogodku nastopila obveznost tožene stranke, da izplača zavarovalnino, ker tožeča stranka do škodnega dogodka ni plačala prvega obroka zavarovalne premije.Tožeča stranka je trdila, da je obveznost tožene stranke nastopila, ker je ob sklenitvi zavarovalne pogodbe bilo dogovorjeno, da se prvi obrok zavarovalne premije plača po sklenitvi pogodbe, zato neplačilo ne vpliva na obveznost tožene stranke, ki je nasprotno trdila, da je dogovorjeno, da se prvi obrok plača ob sklenitvi.

20. Sodišče prve stopnje je v okviru pripravljalnega naroka po 279.c.členu ZPP skladno z določbo 279.č. člena ZPP tudi izdelalo program vodenja postopka in pri tem navedlo, da bo glede zahtevka tožeče stranke odločilo po temelju. Tako sta pravdni stranki lahko pričakovali izdajo vmesne sodbe in ta ne more biti sodba presenečenja, še zlasti ne ker je o njen moč govoriti le tedaj, če je sodba izdana v posebni procesni situaciji, kot je pojasnjeno, za takšno pa v obravnavanem primeru ne gre.

21. Če je sodišče prve stopnje nekatere dokazne predloge tožeče stranke zavrnilo, to ne pomeni, da ne sme o njih ponovno odločati, saj sodišče ni vezano na že sprejeti dokazni sklep (četrti odstavek 287.člena ZPP) in lahko ponovno odloči glede dokaznega predloga, ki ga je že zavrnilo.

22. Z vmesno sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje, se skladno z določbo 315.člena ZPP² odloči o podlagi tožbenega zahtevka. Takšno sodbo je smiselno izdati tedaj, ko toženec izpodbija tako podlago kot znesek zahtevka in bi bilo nesmiselno izvajati zapleten in dolgotrajen ter drag dokazni postopek ugotavljanja višine³in se na ta način postopek poenostavi in poceni. Predvsem pa je izdaja vmesne sodbe smotrna, kadar je negotovo ali bo zadeva po temelju potrjena na pritožbeni stopnji in se naj v postopku s pravnimi sredstvi neizpodbitno odloči o temelju zahtevka.

23. Pri izdaji vmesne sodbe mora sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialno pravno utemeljujejo zahtevek in tudi o vseh ugovorih toženca, ki izpodbijajo njegovo utemeljenost.

24. Tako je ravnalo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru in po temelju odločilo v okviru trditvene podlage pravdnih strank, tako da pritožba neutemeljeno meni, da gre pri izpodbijani sodbi za sodbo presenečenja.

25. Ne drži pritožbeni očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj je sodišče prve stopnje podrobno obrazložilo argumente za svojo presojo in se mu ni pripetila očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14.točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

26. Prav tako se sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15.točki drugega odstavka 339.člena ZPP iz razloga, ker se v razlogih izpodbijane sodbe o začetku zavarovalnega kritja navaja drugače kot je navedeno v zavarovalni polici. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15.točki drugega odstavka 339.člena ZPP se sodišču pripeti tedaj, če bi sodišče prve stopnje napačno povzelo vsebino dokazne listine v tehničnem smislu (napačno povzemanje zapisanega)⁴, ne pa tedaj, ko vsebino listine dokazno oceni.

27. Sodišče prve stopnje je vsebino zavarovalne police pravilno vsebinsko povzelo, vendar je štelo, da je z njo dogovorjena določba (klauzula) KL 9910 nejasna in škodljiva za tožečo stranko kot sklenitelja zavarovanja in jo štelo kot tako za nično v smislu določbe 86.člena OZ⁵ v zvezi s 83.členom OZ⁶ kar pomeni dejansko in materialno pravno oceno pogodbene določbe, ne pa napačno povzemanje vsebine v tehničnem smislu.

28. Prav pa ima pritožba, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je določba KL 9910 zavarovalne pogodbe tako nejasna in ko je je razlagalo tako, da nasprotuje kogentni določbi 924.člena OZ in je zato nična.

29. Po sporni zavarovalni pogodbi sta pogodbeni stranki dogovorili, da se avtomobilsko kasko zavarovanje sklene za obdobje 7.10.2016 do 7.10.2017 in znaša zavarovalna premija 822,83 EUR, ki pa se plača v znesku 822,00 EUR v 11 obrokih na podlagi računa, plačilo 15.10.2016. Obe pogodbeni stranki sta zavarovalno pogodbo podpisali. S tem je bila sklenjena zavarovalna pogodba skladno z določbo 921.člena OZ in določbo 925. člena OZ.

30.S sklenitvijo zavarovalne pogodbe nastopijo formalni učinki zavarovalne pogodbe, ki se kažejo v obstoju zavarovalne pogodbe, medtem ko materialnopranvi učinki zavarovalne pogodbe, da zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera izplača zavarovalnino ali odškodnino nastopijo9 v odvisnosti od dogovora glede dospelosti premije.

31. Pogodbeni stranki sta s pogodbo dogovorili, da se zavarovalna premija plača na podlagi računa in da prvi obrok premije zapade v plačilo 15.10.2016 ( pogodba je sklenjena za obdobje od 7.10.2016 do 7.10.2017) , plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, pa se pri plačilu prve premije ali prvega obroka premije šteje kot dogovor, o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.

32. Sodišče prve stopnje je štelo, da je takšno pogodbeno določilo nično, ker je v nasprotju s kogentno določbo drugega odstavka 924. člena OZ, ki določa možnost za odmik od kogentnih določil zakonika, pri čemer ne ločuje med fizičnimi osebami in gospodarskimi subjekti, ampak za obe vrsti pogodbenih strank velja enako pravilo; to je, da je odmik od drugih določb zakona o zavarovalnih pogodbah, če ni prepovedan s tem ali s kakšnim drugim zakonom, dopusten samo, če je v nedvomnem interesu zavarovanca. Menilo je, da kakršna koli vezanost zavarovalnega jamstva na plačilo prvega obroka premije ali določitev nastopa kasnejšega datuma nastopa zavarovalnega jamstva od datuma sklenitve zavarovalne pogodbe, vsekakor ni v interesu zavarovanca, ki ima interes, da ima s sklenitvijo zavarovalne pogodbe tudi zavarovalno kritje in je tako določilo klavzule, na katero se vseskozi sklicuje tožena stranka, glede na določbo 86. člena OZ, nično. Določila zavarovalne pogodbe in splošnih pogojev pa so vnaprej pripravljena določila, ki jih tožeča stranka kot šibkejša stranka napram zavarovalnici ne more spreminjati in jih je bila ob podpisu zavarovalne pogodbe primorana prevzeti. Sodišče tako sledi tožeči stranki, ki posebej izpostavlja, da je bil tožničin namen ob sklepanju zavarovalne pogodbe, da pridobi zavarovalno kritje z dnem sklenitve zavarovalne pogodbe in ne kasneje.

33. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je takšno materialno pravno stališče sodišča prve stopnje zmotno in ravno nastop materialno pravnih učinkov zavarovalne pogodbe pogodbeni stranki pri avtomobilskem kasku zavarovanju smeta pogodbeni stranki sami dogovoriti, tako da določita način plačila premije in njeno dospelost, kar je skladno z določbo drugega odstavka 936.člena OZ⁷ in ni v nasprotju z določbo 924.člena OZ, saj ne predstavlja odmik od siceršnjih kogentnih določb v zvezi z zavarovalno pogodbo. Po določbi 924.člena OZ se v zavarovalni pogodbi presojajo odmiki od kogentnih določil OZ in ne določbe, ki so glede zavarovalnih pogodb dispozitivne narave.

34. Ker dospelost plačila premije in način plačila premije (naenkrat ali obročno) smeta stranki zavarovalne pogodbe sami dogovoriti, je zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je nično določilo pogodbe, da se pri plačevanju po računu, kjer je valuta plačila prvega obroka premije ali prve premije kasnejša kot datum sklenitve pogodbe, šteje kot dogovor, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe.

35. Ob nesporno ugotovljenih dejstvih, da je zavarovalna pogodba sklenjena za obdobje 7.10.2016 do 7.10.2017, da je tožeči stranki za obročno plačilo premije izstavljen račun, po katerem je prva premija zapadla v plačilo 15.10.2016, tožeča stranka pa je prvo premije plačala šele na dan škodnega dogodka 16.6.2017 , je ob upoštevanju veljavnega pogodbenega dogovora, da se šteje plačilo prve premije na podlagi računa kot dogovor za plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, pravilen dejanski in materialno pravni zaključek, kot to trdi pritožba, da na dan škodnega dogodka še ni nastopilo zavarovalno jamstvo , kar je skladno z določbo prvega odstavka 937.člena OZ , ki določa, če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino, naslednji dan po vplačilu premije.

36. Ob veljavno sklenjeni zavarovalni pogodbi na dan škodnega dogodka, vendar zaradi neplačila zavarovalne premije na dan škodnega dogodka, ki bi morala biti plačana ob sklenitvi pogodbe, še ni obstajalo zavarovalne kritje oziroma obveznost tožene stranke, da izplača zavarovalnino.

37. Ker pravilna uporaba materialnega prava, kot ga je pojasnilo pritožbeno sodišče, narekuje drugačno presojo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (358. člen ZPP).

38. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev glede glavnega zahtevka, je moralo odločiti glede stroškov pravdnega postopka (drugi odstavek 165.člena ZPP) in je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1665,80 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

39. Pritožbeno sodišče je stroške postopka pred sodiščem prve stopnje odmerilo skladno z določbo prvega odstavka 154.člena ZPP, in skladno z Odvetniško tarifo (OT). Glede na priglašene stroške je toženi stranki priznalo kot potrebne stroške po tar. št. 19/I odgovor na tožbo 600, za prvo obrazloženo pripravljalno vlogo po tar.št 19/I 600 točk, za drugo obrazloženo pripravljalno vlogo po tar.št 19/II 450 točk in tretjo obrazloženo pripravljalno vlogo po tar.št. 19/III 300 točk in za prvi narok po tar. št. 20/I 600 točk , za drugi narok po tar.št. 20 /II 300 točk, urnino 50 točk ter za materialne stroške 39 točk, kar skupaj znaša 2939 točk in ob vrednosti točke 0,459 EUR skupaj 1349,00 EUR in kilometrino 11,84 EUR , vse povečano za 22% DDV, ki znaša 299,38 EUR ter pričnino 5,58 EUR, je skupaj priznanih 1665,80 EUR, ki jih mora tožeča stranka plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izrek o zakonskih zamudnih obrestih temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13.12.2006.

40. Ker je tožena stranka s svojo pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 995,38 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila. ( drugi odstavek 165.člena ZPP).

41. Pritožbeno sodišče je stroške pritožbe odmerilo skladno z OT in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1). Toženi stranki je priznalo naslednje priglašene stroške postopka: po tar.št. 21/I za sestavo pritožbe 750 točk, za materialne stroške po 11.členu tarife 15 točk , kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 351,135 EUR EUR , povečano za 22% DDV, ki znaša 77,249 EUR in tako skupaj odvetniški stroški znašajo 428,384 EUR, priznati je bilo tudi sodno takso za pritožbo 576,00 EUR. Skupaj tako priznani pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 995,38 EUR , ki jih je tožeča stranka dolžna plačati v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Izrek o zakonskih zamudnih obrestih temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13.12.2006.

42. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (drugi odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj sodba VS RS III Ips 90/2014 z dne 21.6.2016
² Določba 315.člena ZPP se glasi: ″1.Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo, lahko izda sodišče, če je to smotrno, najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka (vmesna sodba). 2.Sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka, dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna. 3.Če sodišče ugotovi, da podlaga tožbenega zahtevka med strankama ni sporna, lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma strank). 4.Sodišče lahko z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka nadaljuje takoj, razen če je zoper sodbo iz prejšnjega odstavka vložena pritožba. 5.Za izdajo vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank smiselno veljajo določbe drugega do četrtega odstavka 316. člena tega zakona.″
³ A. Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list, Ljubljana 2009, strani 61 do 72
⁴ Primerjaj sodba VS RS II Ips 54/2016 z dne 28.3.2018
⁵ Določba prvega odstavka 86.člena OZ se glasi:“ pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.“
⁶ Določba 83.člena OZ se glasi:“Če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke.“
⁷ Drugi odstavek 936.člena OZ se glasi:“Premija se plačuje v dogovorjenih rokih; če jo je treba plačati naenkrat,se plača ob sklenitvi pogodbe.“

Datum zadnje spremembe:

03.10.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 814/2013
• VSL sodba II Cp 358/2017
• VSL sodba I Cp 2405/2016