VSC Sklep I Kp 43515/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje je namreč pravilno poudarilo, da ni samo predkaznovanost pokazatelj ponovitvene nevarnosti, temveč je o njej mogoče sklepati tudi na podlagi drugih objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki jih je tudi upoštevalo, pri čemer glede obtoženega A. B. velja izpostaviti predvsem to, da je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je kljub zasegu velike količine rastlin in pripomočkov ob hišni preiskavi 31. 5. 2018 in kljub temu, da je bil sin zaradi hišnega pripora, odrejenega v drugi kazenski zadevi, pod nadzorom policistov, kmalu po prvem zasegu ponovno nabavil nove pripomočke in ponovno pričel z gojenjem rastlin konoplje, ki je bila zasežena 18. 9. 2018. Ta okoliščina pa hkrati kaže na to, da s hišnim priporom kot milejšim ukrepom, ne bi bilo mogoče doseči cilja, tj. zagotovitve varnosti in zdravja širšega kroga ljudi.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ugotovilo, da so razlogi za pripor zoper obtožena A. B. in L. B., še vedno podani.

2. Zoper navedeni sklep so se pravočasno pritožili obtoženi A. B., njegova zagovornica in zagovornik obtoženega L. B.

Obtoženi A. B. pritožbenih razlogov izrecno ne navaja, smiselno pa uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona.

Zagovornica obtoženega A. B. se pritožuje iz razloga kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost napadenega sklepa, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi kršitve 20., 27. in 29. člena Ustave RS ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in pripor zoper obtoženega odpravi, podredno pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor nadomesti s hišnim priporom oziroma da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno razpravljanje in odločanje.

Zagovornik obtoženega L. B. uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi.

3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožniki namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obtožencema očitanih kaznivih dejanj, njuna ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije. Vse te pogoje za pripor pa je tudi izčrpno in ustrezno obrazložilo.

5. V zvezi z utemeljenim sumom je prvostopenjsko sodišče pravilno izpostavilo, da le-ta izhaja iz pravnomočne obtožnice in vseh dokazov, na katerih ta temelji ter da odločitev o izločitvi nekaterih dokazov (sklep z dne 10. 7. 2019, ki še ni pravnomočen), utemeljenega suma ni omajala, saj je obtožencema kljub nepravnomočni izločitvi očitana količina zaseženih rastlin konoplje še vedno tolikšna, da je pripor pri obeh obtožencih še vedno utemeljeni in upravičen ukrep. Glede na tako obrazložitev so neutemeljeni očitki zagovornika obtoženega L. B., da sodišče zmanjšane kriminalne količine ni upoštevalo in da je dejansko stanje zato ugotovilo zmotno in nepopolno. Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki zagovornice, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da utemeljen sum ni v ničemer omajan, saj pravilnost takega zaključka potrjuje dejstvo, da iz pravnomočne obtožnice z dne 12. 12. 2018 (list. št. 352 do 359) izhaja, da je bilo ob dveh hišnih preiskavah zaseženih skupno 492 sadik konoplje različne velikosti, poleg tega pa še 33 ml konopljinega olja in 50 ml kreme z vsebnostjo THC ter skupno 639,84 gramov posušenih rastlinskih delcev konoplje, z nepravnomočnim sklepom z dne 10. 7. 2019 pa je bilo izločeno le dokazno gradivo glede 52 rastlin konoplje, ki so bile najdene na podstrešnem prostoru. Kriminalna količina se tako ni bistveno spremenila, kot poskušata prikazati zagovornika v pritožbah, zlasti pa ne do te mere, da ne bi bil več izkazan utemeljen sum storitve obtožencema očitnih kaznivih dejanj.

6. Sicer pa zagovornica zaključke prvostopenjskega sodišča o izkazanosti utemeljenega suma ponovno izpodbija s poudarjanjem, da naj bi obtoženec konopljo gojil sam (ne v sostorilstvu s sinom) in sicer zaradi pridelovanja konopljinega olja in kreme, ki jih uporablja v zdravstvene namene, ne pa zaradi nadaljnje prodaje prepovedane droge (saj je tudi sam nasprotnik kajenja konoplje) v zvezi s čimer ponovno podaja svoje videnje vsebine izpovedbe priče M. H., ter z namigovanji, da v kolikor bi konopljo gojil z namenom nadaljnje prodaje, zagotovo ne bi vozil 21 let starega vozila, ki ni vredno več kot 1000 EUR, temveč bi vozil kaj veliko boljšega. Tudi obtoženi A. B. s poudarjanjem, da se v javnosti govori o legalizaciji konoplje, njenih pozitivnih učinkih, ki jih potrjujejo tudi znanstvene raziskave, izpostavlja, da je konopljo gojil in predeloval v zdravstvene namene in da je zaradi uvrstitve konoplje v drugo skupino prepovedanih drog mislil, da je to veliko blažji prekršek in nasedel propagandi, da je do legalizacije samo še trenutek, smiselno zatrjuje, da konoplje ni gojil z namenom nadaljnje prodaje, kar je po obtoženčevih pritožbenih navedbah potrdil tudi pred preiskovalno sodnico zaslišani kriminalist K. Z.. V zvezi s takimi navedbami pa je pritožbeno sodišče že poudarilo, da zasežene količine rastlin konoplje, snovi in kreme z vsebnostjo THC, zlasti pa količina zaseženih posušenih rastlinskih delcev kaže na večjo verjetnost, da je obtoženec konopljo gojil z namenom nadaljnje prodaje in dajanja v promet, kot na verjetnost, da jo je gojil zgolj v zdravstvene namene, pri čemer pa se je tudi sam zavedal, da dovoljenja tudi za tako gojenje nima. Ker vse te navedbe ne predstavljajo nič novega, kar ne bi bilo upoštevano že pred pravnomočnostjo obtožnice, iz katere utemeljeni sum izhaja, s takimi navedbami ni mogoče uspešno izpodbiti presoje o izkazanosti utemeljenega suma.

7. Upoštevajoč navedeno so razlogi prvostopenjskega sodišča glede izkazanosti utemeljenega suma izčrpni, jasni in določni, pritožbeni očitki, da izpodbijani sklep v tem delu ne vsebuje razlogov, kar bi sicer predstavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, pa neutemeljeni.

8. Medtem ko zagovornik obtoženega L. B. razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča razumljivo in prepričljivo utemeljilo ponovitveno nevarnost, pritožbeno ne izpodbija, pa zagovornica obtoženega A. B. take zaključke ponovno izpodbija s poudarjanjem, da je obtoženi A. B. doslej nekaznovan, da njegovo prejšnje življenje ne utemeljuje pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, da se preživlja s priložnostnimi deli, da ga s finančnimi sredstvi oskrbujeta tudi oče in tašča, ki imata precej visoke pokojnine, da ni z ničemer izkazano, da bi konopljo prodajal in da bi mu zato prodaja konoplje predstavljala vir preživljanja. V zvezi s takimi navedbami je pritožbeno sodišče že poudarilo, da ni mogoče spregledati, da je bila že pri hišni preiskavi 31. 5. 2018 na istem naslovu najdena in zasežena konoplja v kar štirih za gojenje konoplje prirejenih prostorih in da je kljub takratnemu zasegu konoplje in pripomočkov za gojenje ter kljub zavedanju, da je zoper sina odrejen hišni pripor, zaradi česar so bile pričakovane številne kontrole policistov na domu, obtoženec pa naj bi kmalu po tem zasegu ponovno začel ponovno gojiti konopljo (na kar kaže dejstvo, da je 48 rastlin do 18. 9. 2018, ko je bila izvedena druga hišna preiskava, zraslo do višine 70 do 100 cm). Navedene okoliščine nedvomno kažejo na obtoženčevo trdno odločenost in vztrajnost pri nedovoljeni dejavnosti gojenja konoplje z namenom nadaljnje prodaje ter veliko mero drznosti. Kot je pritožbeno sodišče poudarilo že v sklepu z dne 29. 11. 2018 glede finančnega motiva za gojenje konoplje pa ni mogoče prezreti dejstva, da je obtoženec brez rednih dohodkov, da cena konopljinega olja na trgu znaša 700,00 do 800,00 EUR za 10 ml (zaseženih pa je bilo 33 ml olja) in da je bilo v obeh preiskavah zaseženih kar skoraj 500 rastlin konoplje in 640 g posušenih rastlinskih delcev. V primerjavi s tem pa zatrjevanja zagovornice o priložnostnem delu, zagotavljanju preživljanja s pomočjo očeta in tašče ter poudarjanje predhodne nekaznovanosti ter pritožbene navedbe obtoženega A. B. o tem, da naj bi po izračunu ZPIZ-a njegova pokojnina znašala okoli 1.940,00 EUR mesečno, brez vštetega zneska iz tujine, ki bi jo lahko začel dobivati leta 2026, izgubijo svoj pomen. Prepričljivost zaključkov o izkazanosti ponovitvene nevarnosti pa ne omajejo niti obtoženčeve pritožbene navedbe, da je kritičnost do lastnega ravnanja že kar nekajkrat dokazal, ko se je sodišču opravičil zaradi nespoštovanja zakona in da sta mu vztrajnost in trdna odločenost pomagali na podjetniški poti, saj si je od leta 1987 kruh služil kot obrtnik in kasneje kot podjetnik, kot tudi navedbe, da denarne socialne pomoči ne prejema, ker ga je glede na uspešno poslovno kariero v preteklosti sram zaprositi zanjo.

9. Ob navedenem, ko je nedvoumno izkazana izrazita ponovitvena nevarnosti, se pritožbeni očitki, da ponovitvena nevarnosti pri obtožencu ni izkazana in da so razlogi izpodbijanega sklepa glede ponovitvene nevarnosti popolnoma nerazumljivi, pomanjkljivi in v nasprotju z dokazi, ki so v spisu, izkažejo za popolnoma neutemeljene. Nikakor pa ni mogoče slediti navedbam, da utemeljevanje ponovitvene nevarnosti zgolj na podlagi dejanj, ki so predmet obravnavane kazenske zadeve, predstavlja kršitev domneve nedolžnosti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno poudarilo, da ni samo predkaznovanost pokazatelj ponovitvene nevarnosti, temveč je o njej mogoče sklepati tudi na podlagi drugih objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki jih je tudi upoštevalo, pri čemer glede obtoženega A. B. velja izpostaviti predvsem to, da je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je kljub zasegu velike količine rastlin in pripomočkov ob hišni preiskavi 31. 5. 2018 in kljub temu, da je bil sin zaradi hišnega pripora, odrejenega v drugi kazenski zadevi, pod nadzorom policistov, kmalu po prvem zasegu ponovno nabavil nove pripomočke in ponovno pričel z gojenjem rastlin konoplje, ki je bila zasežena 18. 9. 2018. Ta okoliščina pa hkrati kaže na to, da s hišnim priporom kot milejšim ukrepom, ne bi bilo mogoče doseči cilja, tj. zagotovitve varnosti in zdravja širšega kroga ljudi.

10. Zagovornica sicer ponovno poudarja, da je že do sedaj izvrševani pripor vplival na obtoženca do te mere, da kaznivega dejanja ne bo več ponovil, čemur pa glede na zgoraj izpostavljeno na ravni utemeljenega suma izkazano ponovitev istovrstnega dejanja v kratkem časovnem obdobju ni mogoče slediti, ne glede na to, da tudi obtoženi A. B. v pritožbi navaja težke razmere v priporu (visoke temperature, neustrezna prehrana glede na njegovo zdravstveno stanje, sostanovalci, ki ogrožajo njegovo zdravje in varnost, pomanjkanje zasebnosti celo ob stiku s psihiatrom, občutek sramote, ko te pravosodni policisti peljejo na preglede k zdravniku v lisicah). Velika količina zaseženih rastlin in posušenih rastlinskih delcev konoplje pa nedvoumno nakazuje na tako visoko stopnjo ogrožanja varnosti in zdravja potencialnih uživalcev prepovedanih drog, da je zaključek prvostopenjskega sodišča o sorazmernosti posega v obtoženčevo pravico do osebne svobode glede na ogroženo dobrino (zdravje in življenje širšega kroga ljudi) nedvomno utemeljen, predloga zagovornikov za nadomestitev pripora s hišnim priporom pa neutemeljena ne glede na to, da pripor zoper obtoženega A. B.traja že 11 mesecev zoper L.B. pa 9 mesecev in da je kriminalna količina zaradi sklepa o izločitvi dokazov z dne 10. 7. 2019, ki ni pravnomočen, nekoliko manjša. Zmanjšanje kriminalne količine, če bo odločitev o izločitvi po pritožbenem sodišču potrjena, namreč ni tako bistveno, da bi kazalo na potrebo po drugačni presoji sorazmernosti pripora, kot želi prikazati zagovornik obtoženega L. B., ko sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje zaradi neupoštevanja bistveno zmanjšane kriminalne količine zmotno štelo, da pripor predstavlja še vedno sorazmeren ukrep zoper prostost obtožencev. Sorazmernost pa je podana tudi z vidika trajanja pripora, saj spisovno gradivo izkazuje, da sodišče na zadevi dela kontinuirano in je po vloženi obtožnici ter opravljenih zaslišanjih, ki so bila potrebna tudi zaradi odločanja o predlogu za izločitev dokazov, o tem predlogu že odločilo, ko pritožbeno sodišče od sodišča prve stopnje pričakuje, da bo tudi v nadaljevanju postopalo brez odlašanja, da bi se zagotovil čim prejšnji začetek glavne obravnave.

11. Ker glede na navedeno pritožbene navedbe obtoženega A. B. in zagovornikov niso utemeljene in ker tudi uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa ni dognal kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbe zavrnilo kot neutemeljene.

12. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o ugotovitvi danosti razlogov za pripor po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Datum zadnje spremembe:

10.01.2022

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba XI Ips 4310/2017-95
• Sodba I Ips 352/2004
• VSC Sklep I Kp 6409/2023