VSC Sodba PRp 45/2019

Jedro

Pomanjkljivo konkretizacijo prvo sodišče protispisno utemeljuje z odsotnostjo navedbe kraja storitve prekrška, kajti iz odločbe prekrškovnega organa jasno izhaja, da naj bi se veterinarske storitve opravljale v dneh 25. 3. 2015, 9. 4. 2015 in 22. 7. 2015 pri rejcu R. G., na naslovu Z., zato je takšen časovno določen okvir dovolj jasen za identifikacijo dogodka, s katerim se obema storilkama očita opustitev po petem odstavku člena 36 ZVMS, pri čemer pa pritožbeno sodišče še dodaja, da sam kraj storitve prekrška ni znak prekrška, kraj storitve je pomemben le z vidika identifikacije določenega dogodka.

Iz izreka dovolj jasno izhaja, da poslujoča veterinarka pri izdaji zdravila v DVP v nasprotju s pravilnikom ni vpisala podatka o identifikaciji živali ali skupine živali (2. alineja četrtega odstavka člena 15 tega pravilnika), za kar je zavezana v šestem odstavku člena 15 istega pravilnika, pa tudi iz samega opisa izhaja njena opustitev v nasprotju s pravilnikom. Zgolj odsotnost v izreku odločbe zapisanega člena pravilnika, kot pravilno pojmuje tudi pritožba, pa ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, zaradi katere bi bilo mogoče takšen izrek odločbe prekrškovnega organa označiti za pomanjkljivo konkretiziranega, posebej, ker iz obrazložitve odločbe prekrškovnega organa izhaja natančna obrazložitev zapovedne norme iz tretjega in četrtega odstavka člena 15 citiranega pravilnika, ki ga je izdal pristojni minister v skladu s petim odstavkom člena 36 ZVMS. Opis je namreč dovolj konkretiziran že, če iz njega izhajajo dejstva in okoliščine, ki kažejo na opustitev določnega ravnanja v nasprotju z zapovedno normo. Ker torej krovni zakon v zvezi z zagotavljanjem sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanja veterinarskih zdravil ZVMS, ki v členu 36 uzakonja način uporabe zdravil s strani pristojnih veterinarjev in napotuje na podzakonski akt, je v konkretnem primeru opustitev takega ravnanja potrebno presojati na podlagi prej citiranega pravilnika in sicer konkretno določbe člena 15, kar pa je v izreku odločbe prekrškovnega organa tudi zadostno konkretizirano vsemi tistimi relevantnimi dejstvi in okoliščinami, s katerimi se utemeljuje očitek o kršitvi te zapovedne norme veterinarja na podlagi navedenega podzakonskega akta.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper obe v uvodu imenovani storilki ne ustavi in se s stroški postopka ne obremeni proračun, zadeva pa se vrača prvemu sodišču v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je ob uradnem preizkusu in po zahtevah za sodno varstvo (ZSV) s strani obeh storilk odločbo o prekršku v uvodu navedenega prekrškovnega organa, opr. št. ODL-68/2016-0226 z dne 28. 10. 2016 zaradi prekrška po 21. točki prvega odstavka člena 96 ZVMS in prekrška po tretjem odstavku člena 96 v zvezi z 21. točko prvega odstavka istega zakona po uradni dolžnosti tako spremenilo, da je na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 Zakona o prekrških (ZP-1) postopek o prekršku zoper obe storilki ustavilo iz razloga, ker dejanje ni prekršek in s stroški postopka obremenilo proračun.

2. Tako odločitev s pravočasno pritožbo napada prekrškovni organ z uveljavljanjem pritožbenega razloga iz 2. točke člena 154 ZP-1 (kršitev zakona) in predlaga, da se pritožbi ugodi in se napadena sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper obe storilki ne ustavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednja procesna dejstva:

- prekrškovni organ je z odločbo opr. št. ODL-68/2016-0226 z dne 28. 10. 2016 spoznal obe storilki za odgovorni ravnanja v nasprotju s petim odstavkom člena 36 ZVMS in s tem za storitev prekrška po 21. točki prvega odstavka člena 96 istega zakona ter je na podlagi prvega in tretjega odstavka člena 96 ZVMS pravni osebi izrekel globo v višini 1.669,17 EUR, odgovorni osebi te pravne osebe pa opomin namesto globe, v plačilo pa jima je naložil tudi sodno takso

- taki odločitvi sta se obe storilki upirali z vloženima ZSV dne 9. 11. 2016.

- prvo sodišče je, brez, da bi se spustilo v vsebinsko obravnavo utemeljenosti tako vloženih ZSV s strani obeh storilk na podlagi uradnega preizkusa odločbe prekrškovnega organa (člen 62.a ZP-1) zaradi ugotovitve, da je pri odločitvi prekrškovnega organa prišlo do kršitve zakona, ker izrek odločbe ni dovolj konkretiziran, postopek o prekršku zoper obe storilki ustavilo iz razloga, ker po prepričanju prvega sodišča iz izreka izpodbijane odločbe o prekršku ne izhajajo vsi zakonski znaki prekrška po 1. točki prvega odstavka istega zakona, ki se očita odgovorni osebi pravne osebe, isto kršitev pa sta obe storilki uveljavljali tudi v vloženi ZSV.

5. Prvo sodišče je obrazložilo, (-) da iz kratkega opisa dejanja, s katerim naj bi bil storjen prekršek, ne izhaja kraj storitve le-tega, saj kraj storitve prekrška v opisu dejanja prekrška v izreku izpodbijane odločbe o prekršku ni naveden, prav tako pa po prepričanju prvega sodišča (-) ni ustrezno konkretizirana kršitev določbe Pravilnika o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih živil - pravilnika (Ur. list RS, št. 38/2009), saj je navedeno le, da odgovorna oseba pravne osebe pri opravljanju dejavnosti za račun, v korist in s sredstvi pravne osebe dne 25. 3. 2015, 9. 4. 2015 in 22. 7. 2015 pri izdaji zdravila Albadry inj., rejcu R. G. ni vodila evidenc v skladu z omenjenim pravilnikom, pri čemer pa po prepričanju prvega sodišča tudi ni navedeno, kaj ta pravilnik določa, kateri člen pravilnika je bil kršen z očitanim ravnanjem oziroma opustitvijo odgovorne osebe, to je veterinarke M. G. Takšna pomanjkljivost pa je v nasprotju določbo četrtega odstavka člena 56 ZP-1, ki določa obvezne sestavine izreka odločbe o prekršku.

6. Takšno odločitev utemeljeno graja prekrškovni organ z navedbami, da je konkretizacija izreka odločbe o prekršku ustrezna, saj so v njem navedeni vsi podatki iz četrtega odstavka člena 56 ZP-1, predvsem pa tista odločilna dejstva in okoliščine, ki konkretizirajo očitano opustitev, ki naj bi bila v kritičnem času storjena s strani odgovorne osebe pravne osebe. Izpostavlja, da tudi iz obrazložitve odločbe izhajajo dejstva in dokazi, na katere je prekrškovni organ oprl svojo odločitev, obrazložitev pa vsebuje tudi podrobno pojasnilo glede vodenja evidenc, ki so določene v členu 15 citiranega pravilnika. Glede na dejavnost, ki pa jo kršiteljici opravljata, pa ji je obveznost vodenja predpisanih evidenc, ki je določena v podzakonskih predpisih, zagotovo znana, zato je bil iz tega razloga v izreku naveden zgolj ZVMS, ki določa prekršek in kot to zahteva člen 56 ZP-1. Taka pritožbene navedbe so utemeljene.

7. Iz 1. člena ZVMS izhaja, da ta zakon med drugim ureja veterinarska merila skladnosti, sledljivost in certificiranje v zvezi z živalmi, živalskimi proizvodi in krmo, ureja tudi veterinarska merila skladnosti in za veterinarsko stroko povezana pravila prometa ter uporabe zdravil, kot tudi veterinarske preglede, veterinarske nadzore ter ukrepe uradnega veterinarskega nadzora, financiranje veterinarskih pregledov in uradnega veterinarskega nadzora, pa tudi baze podatkov in informacijski sistem ter posebni upravni postopek. Namen tega zakona, kot izhaja iz prej citirane odločbe prekrškovnega organa pa je med drugim zagotoviti določitev meril skladnosti s predpisi, ki jim morajo ustrezati živali, živalski proizvodi in krma z vidika varnosti, kot tudi določitev z veterinarsko stroko povezanih pravil prometa in uporabe zdravil (8. točka prvega odstavka člena 3 ZVMS). Sledljivost in spremljanje živali, živalskih proizvodov in krme skozi vse faze pridelave, predelave, distribucije in uničenja, vključno s sledenjem snovi, ki so namenjene za vključitev v živilo ali se zanje pričakuje, da bodo vključene v živilo ali krmo ter zdravil, namenjenih za uporabo veterinarski medicini ključno za varno uporabo živalskih proizvodov. Zato je pomembno doslednost veterinarskih pregledov, ki so fizični pregledi oziroma upravne formalnosti, ki veljajo tako za živali, živalske in druge proizvode in katerih namen je varovanje javnega zdravja, zdravstvenega varstva živali in dobrega počutja živali (46. točka člena 5 ZVMS).

8. V obravnavanem primeru se torej storilkama očita, da M. G., kot odgovorna oseba pravne osebe pri upravljanju veterinarske dejavnosti za račun, v korist in s sredstvi pravne osebe v kritičnih dneh tako, kot izkazujejo tudi priloge v prekrškovnem spisu, pri izdaji zdravila Albadry inj., rejcu R. G. v Z. ni vodila evidenc v skladu s Pravilnikom o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil, ker pri izdaji tega zdravila v dnevnik veterinarskih posegov (DVP) v rubriko ″identifikacija živali ali skupine živali″, ki je namenjena vpisom lečečega veterinarja, ni vpisala identifikacijskih številk govedi, katerim je bilo izdano zdravilo namenjeno, temveč je vpisala ″govedo, številke vpiše lastnik″. S tako opustitvijo pa naj bi po utemeljitvi prekrškovnega organa kršila peti odstavek člena 36 ZVMS.

9. Člen 36 ZMVS predpisuje uporabo zdravil s strani pristojnega veterinarja, ki zdravila predpiše, izdaja in daje živalim, ter način spremljanje učinkov in izidov dajanja zdravil, iz drugega odstavka tega člena pa med drugim izhaja, da je način predpisovanja zdravil ter pogoji in način izjemne uporabe zdravil določen s predpisi Skupnosti, z zakonom, ki ureja zdravila oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti, ne določajo drugače, iz petega odstavka tega istega določila pa izhaja, da morajo osebe iz tega člena, torej pristojni veterinarji voditi evidence, ki so določene s predpisi Skupnosti oziroma, ki jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače. Povedano pomeni, da so v tej določbi krovnega zakona na načelni ravni urejene obveznosti pristojnih veterinarjev v zvezi z izdajo zdravil ter dajanjem zdravil živalim in spremljanjem učinkov le-teh, medtem ko je natančnejši postopek v zvezi s sledljivostjo prometa in uporabe ter shranjevanja veterinarskih zdravil predpisan v prej citiranem pravilniku (Ur. list RS, št. 38/2009, ki pa že v 11. členu določa evidence porabe zdravil in izdaje zdravil ob storitvi, ki se jih lahko izdaja samo na recept, take evidence pa morajo med drugim vsebovati tudi identitifikacijo živali. V določbah člena 15 tega istega pravilnika pa je podrobneje določen način vodenja evidenc imetnikov živali za proizvodnjo živil in med drugim tudi izpolnjevanje dnevnika veterinarskih posegov (DVP), v katere je potrebno (drugi odstavek člena 15 tega pravilnika) čitljivo vpisovati vse veterinarske posege, ki zajemajo splošne in posebne podatke. Četrti odstavek člena 15 pravilnika pa izrecno določa posebne podatke o uporabi, izdaji zdravil ob storitvi predpisanih zdravilih z veterinarskim receptom, ki zajemajo med drugim tudi identifikacijo živali ali skupine živali, te podatke pa vpisuje v dnevnik veterinarskih posegov (DVP) tisti veterinar, ki opravi poseg ali imetniku živali skupaj z ustreznim pisnim navodilom izda zdravilo za recept za zdravilo. Slednje pa izhaja tudi iz obrazložitve prej citirane odločbe prekrškovnega organa, ki svojo odločitev utemeljuje z ugotovitvami zapisnika o inšpekcijskem nadzoru z dne 30. 9. 2014, pri R. G. v Z., kjer je bilo ugotovljeno, da se je v določenih dneh (25. 3. 2014, 9. 4. 2014 in 22. 7. 2014) temu rejcu izdalo zdravilo za presušitev goveda, v DVP pa niso bili vpisani podatki identifikacijskih številk govedi, za katere je bilo to zdravilo namenjeno, temveč se je napisalo zgolj ″govodo številke vpiše lastnik″, zaradi česar je po utemeljitvi prekrškovnega organa bil kršen med drugim tudi četrti odstavek člena 15 prej navedenega pravilnika.

10. Natančno branje izreka odločbe prekrškovnega organa pokaže, da je odločitev prvostopnega sodišča o kršitvi materialnih določb zakona zaradi pomanjkljive konkretizacije napačna. Pomanjkljivo konkretizacijo prvo sodišče protispisno utemeljuje z odsotnostjo navedbe kraja storitve prekrška, kajti iz odločbe prekrškovnega organa jasno izhaja, da naj bi se veterinarske storitve opravljale v dneh 25. 3. 2015, 9. 4. 2015 in 22. 7. 2015 pri rejcu R. G., na naslovu Z., zato je takšen časovno določen okvir dovolj jasen za identifikacijo dogodka, s katerim se obema storilkama očita opustitev po petem odstavku člena 36 ZVMS, pri čemer pa pritožbeno sodišče še dodaja, da sam kraj storitve prekrška ni znak prekrška, kraj storitve je pomemben le z vidika identifikacije določenega dogodka.

11. Kar pa zadeva razloge prvega sodišča, da ni ustrezno konkretizirana kršitev pravilnika o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanja veterinarskih živil, pa je pritrditi pritožbi, da že iz izreka dovolj jasno izhaja, da poslujoča veterinarka pri izdaji zdravila v DVP v nasprotju s pravilnikom ni vpisala podatka o identifikaciji živali ali skupine živali (2. alineja četrtega odstavka člena 15 tega pravilnika), za kar je zavezana v šestem odstavku člena 15 istega pravilnika, pa tudi iz samega opisa izhaja njena opustitev v nasprotju s pravilnikom. Zgolj odsotnost v izreku odločbe zapisanega člena pravilnika, kot pravilno pojmuje tudi pritožba, pa ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, zaradi katere bi bilo mogoče takšen izrek odločbe prekrškovnega organa označiti za pomanjkljivo konkretiziranega, posebej, ker iz obrazložitve odločbe prekrškovnega organa tako, kot je bilo že predhodno navedeno, izhaja natančna obrazložitev zapovedne norme iz tretjega in četrtega odstavka člena 15 citiranega pravilnika, ki ga je izdal pristojni minister v skladu s petim odstavkom člena 36 ZVMS. Opis je namreč dovolj konkretiziran že, če iz njega izhajajo dejstva in okoliščine, ki kažejo na opustitev določnega ravnanja v nasprotju z zapovedno normo. Ker torej krovni zakon v zvezi z zagotavljanjem sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanja veterinarskih zdravil ZVMS, ki v členu 36 uzakonja način uporabe zdravil s strani pristojnih veterinarjev in napotuje na podzakonski akt, je v konkretnem primeru opustitev takega ravnanja potrebno presojati na podlagi prej citiranega pravilnika in sicer konkretno določbe člena 15, kar pa je v izreku odločbe prekrškovnega organa tudi zadostno konkretizirano vsemi tistimi relevantnimi dejstvi in okoliščinami, s katerimi se utemeljuje očitek o kršitvi te zapovedne norme veterinarja na podlagi navedenega podzakonskega akta.

12. Zato ima pritožba prav, da je izrek odločbe o prekršku dovolj konkretiziran in zajema vse obvezne sestavine iz člena 56 ZP-1, med drugim tudi ustrezno pravno opredelitev prekrška z navedbo predpisa, ki določa prekršek in številčno oznako krovnega zakona, zato v obravnavanem primeru ne gre za nekonkretiziran opis, kot neutemeljeno zaključuje prvo sodišče, ki je s tem tudi kršilo 1. točko člena 156 ZP-1 in preuranjeno postopek o prekršku zoper obe storilki ustavilo.

13. Ker je pritožba prekrškovnega organa utemeljena, je bilo potrebno na podlagi zakonskega pooblastila iz devetega odstavka člena 163 ZP-1 zaradi ugotovitve kršitve zakona (1. točka člena 156 ZP-1), ki se je pripetila prvostopnemu sodišču, kar utemeljeno uveljavlja pritožba, sodbo sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se postopek o prekršku zoper obe storilki ne ustavi in se s stroški postopka ne obremeni proračun, zadeva pa se vrača prvemu sodišču v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo prvostopno sodišče vsebinsko presojati utemeljenost obeh vloženih ZSV.

14. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu napadene sodbe še ugotavlja, da so razlogi za sprejeto odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi nasprotujoči v delu, ko se sodišče, ki je najprej ugotovilo, da je izrek odločbe prekrškovnega organa nekonkretiziran, na drugi strani spušča v odločitev prvostopnega sodišča glede izrečene sankcije, zlasti glede utemeljitve izreka opomina, kajti za takšno presojo ob dejstvu, da je že ob uradnem preizkusu zaradi nekonkretiziranega izreka postopek o prekršku zoper obe storilki ustavilo, ni imelo pravne podlage in bi to smelo storiti le v primeru, če bi vloženi ZSV vsebinsko obravnavalo in tozadevno presojalo tudi zakonitost in ustreznost izrečenih sankcij obema storilkama.

Datum zadnje spremembe:

01.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba PRp 51/2023
• VSC sodba in sklep PRp 28/2015
• VSC sodba PRp 60/2015