VSC Sodba II Kp 58589/2010

Jedro

Prvo sodišče je ob ugotovitvi, da peč ni delovala pravilno in da so člani družine V. (predvsem J. in R. V.) nedvomno bili seznanjeni z nestrokovno in protipredpisno montažo kuhinjske nape in ob pravilni dokazni oceni prič H., R. V. ter kriminalista B. U., ki je po dogodku opravil z R. V. razgovor celo dvakrat ter ob hkratni dokazni oceni vseh listinskih dokazov, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno in v nasprotju s pritožbenimi navedbami dognalo, (-) da se je stanovanje družine V. v času pregleda peči adaptiralo, (-) da adaptacija takrat še ni bila povsem zaključena in da je imel obt. R., ki je slednje tudi zapisal v potrdilo o pregledu plinske peči, utemeljen razlog verjeti, (-) da bodo lastniki peč zamenjali ob potekajoči adaptaciji, kar je R. V. tudi potrdil s svojim podpisom ob zaznamku ″predvidena zamenjava kotla″. Ob nadaljnji ugotovitvi, da pa je bil vlek ob rednem letnem pregledu celo ustrezen, obt. R. pa ob tem pregledu tudi ni bila predočena montaža kuhinjske nape na isto dimno tuljavo, pa je sprejeti zaključke prvega sodišča, da obt. Š. R. nikakor ni mogoče z gotovostjo pripisati krivdo za vse, kar se je kasneje v decembru 2009 (10. 12. 2009 in 11. 12. 2009) v tem stanovanju tudi zgodilo.

Zato ni mogoče sprejeti teze pritožbe, da so okoliščine, kot je kuhinjska napa, nastavitev dimne cevi, zavedanje družinskih članov (zlasti R. V.) o potrebi sanacije plinske peči zanemarljive okoliščine do te mere, da bi bilo mogoče brezpogojno sprejeti tezo o obstoju vzročne zveze izključno med ravnanjem obeh obtožencev in prepovedano posledico. Ni namreč mogoče, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče, tudi ob sicer pomanjkljivem ravnanju obeh obtožencev, anulirati tudi zavedanja družinskih članov po načelu splošne varnosti za svoje zdravje in življenje zlasti ob dejstvu, ker je R. V. zanesljivo podpisal izjavo o zamenjavi peči, o tem pa je obvestil tudi partnerko Jernejo Volfand in ob takrat danem pojasnilu obtoženega R., da ob sicer dobrem vleku vrednosti dimnih plinov, ki so se takrat sproščali v ozračje po dimni cevi, niso v mejah normale, četudi so ti dimni plini bili problematični le z vidika varstva okolja.

Povedano pomeni, da ni pritrditi pritožbi, da je obt. Š. R. že na podlagi preseženih vrednosti CO in NOx, ki so relevantni le v smeri varovanja okolja, lahko sklepal o nevarnosti peči za zdravje in življenje stanovalcev, četudi je vlek bil normalen, kajti izveden dokazni postopek je namreč pokazal, kot je pritrditi prvemu sodišču, da sta ob ogledu vlek dimnika in cev za odvod dimnih plinov delovala in so se plini odvajali skozi dimnik, kar pa takrat tudi ni predstavljalo nevarnosti za stanovalce, redni letni pregled pa tudi ni zajemal meritev koncentracij v prostoru, v katerem je bila takrat že montirana kuhinjska napa, ki pa ob tem pregledu tudi ni bila zaznana.

Ob tem in ob sicer ugotovljenih ostalih okoliščinah, kot so protipredpisno in nestrokovno montirana kuhinjska napa, slabo vzdrževanje peči, slabo prezračevanje v stanovanju zaradi novih PVC oken, nepravilno nastavljena dimna cev, pa se je zgodila zastrupitev družinskih članov 10. 12. 2009 in 11. 12. 2009, pred tem pa že dvakrat, ko je prvo pomoč iz istih razlogov iskala tudi H. V., vendar pa posledic zaradi zgoraj povedanega v nasprotju s pritožbo nikakor ni pripisati z gotovostjo ravnanjem obeh obtožencev, za kar se neutemeljeno pritožba tudi zavzema, kajti v konkretnem primeru gre nedvomno za prekinitev vzročne zveze med njunima ravnanjema in nastalo posledico zaradi sočasnega delovanja prej navedenih dejavnikov, ki so tok opustitve - posledica pretrgali, kot je (točka 19) v izpodbijani sodbi s prepričljivimi razlogi pojasnilo prvostopno sodišče, takšne razloge pa sprejema tudi pritožbeno sodišče, ki tudi v tem delu šteje pritožbo za neutemeljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano sodbo sta bila obtožena Š. R. in A. Ž. na podlagi 3. točke člena 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oproščena obtožbe zaradi storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po četrtem in tretjem v zvezi s prvim odstavkom člena 314 KZ-1. Po prvem odstavku člena 96 ZKP je prvo sodišče odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP ter potrebni izdatki obeh obtožencev in potrebni izdatki ter nagradi njunih zagovornikov, bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo okrožna državna tožilka iz pritožbenega razloga po 3. točki prvega odstavka člena 370 ZKP v zvezi s členom 373 ZKP zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se napadena sodba spremeni in se oba obtoženca spozna za kriva storitve očitanega jima kaznivega dejanja, ob ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščinah pa naj obema izreče pogojno obsodbo in jima v njenem okviru določi kazni in sicer obt. Š. R. kazen 1 leto in 3 mesece zapora, obt. A. Ž. pa kazen 1 leto zapora, ki pa jima ne bo izrečena, če oba v preizkusni dobi dveh let po pravnomočnosti sodbe ne bosta storila novega kaznivega dejanja.

3. Odgovor na pritožbo okrožne državne tožilke ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da so vsa odločilna dejstva v izpodbijani sodbi pravilno in celovito dognana, v podkrepitev svojih sklepov pa je prvo sodišče navedlo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prepričljive razloge, zato pritožbeno sodišče v celoti sprejema in povzema vse dejanske in pravne zaključke prvostopenjske sodbe kot pravilne.

6. V okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožba v prvem sklopu pritožbenih navedb graja zaključke prvega sodišča o prekinitvi vzročne zveze med ravnanjem obeh obtožencev (njunima opustitvama dolžnostnih ravnanj) ter nastalo prepovedano posledico in meni, da sicer priključena ter protipredpisno in nestrokovno montirana kuhinjska napa, ki je povzročila uhajanje CO nazaj v prostor in posledično zastrupitev družinskih članov, ni prekinila vzročne zveze in pri tem kot ključno navaja, da lahko le vključena kuhinjska napa povzroči uhajanje plinov v prostor, v nasprotnem primeru pa se plini neovirano odvajajo skozi dimno tuljavo, iz česar zaključuje, da nikakor ni bila samo kuhinjska napa (ki tega dne tudi ni delovala) tisti dejavnik, ki je povzročil zatečeno stanje, kar naj bi po navedbah pritožbe potrjevale tudi ugotovitve in meritve izvedenca dimnikarske stroke F. D., ki jih je ta izvedel 17. 12. 2009 ob prvem pregledu glede uhajanja CO v stanovanjski prostor ob sicer nedelujoči kuhinjski napi. Pritožba meni, da je navedeni izvedenec svoje zaključke o vzrokih za nastalo posledico gradil le na lastnih predvidevanjih, ne pa na dejanskih ugotovitvah, zato ostajajo njegovi zaključki le na nivoju neobrazložene kategorične trditve, slednjih namreč ni obrazložil niti v povezavi med koncentracijo CO, časom izpostavljenosti in simptomi zastrupitev, kar pa je v svojem izvedenskem mnenju sicer predstavil s ponazoritvijo tabelarnega prikaza (stran 9 izvedenskega mnenja z dne 15. 1. 2010).

7. Pritožbeno sodišče je že ob prvem sojenju v predmetni kazenski zadevi v napotkih prvemu sodišču izpostavilo kot nosilno vprašanje in ki ga kot takega očitno šteje tudi pritožba, kakšen vpliv bi v konkretnem primeru imela dokazano nestrokovno in protipredpisno montirana kuhinjska napa na isto dimniško tuljavo, na katero je bila priključena tudi omenjena kurilna naprava (in tudi kuhinjska napa sosede!), če bi bile vrednosti dimnih plinov (CO in NOx), ki jih ob rednem letnem pregledu kontrolira dimnikar, v dopustnih mejah (v obravnavanem primeru pa so bile te vrednosti občutno presežene) oziroma, ali bi v takem primeru (ob delovanju kuhinjske nape) prišlo do identičnih posledic kljub dopustnim vrednostim dimnih plinov. Od teh ugotovitev je namreč odvisno, ali je res nevzdrževana in neredno servisirana peč, ki jo je dne 7. 9. 2009 pregledal obt. R. bila ključni razlog za zastrupitev v decembru istega leta, kot to ves čas trdi in pri tem vztraja obtožba.

8. Prvo sodišče je v dopolnjenem dokaznem postopku natančno sledilo takšnim napotkom in ne držijo navedbe pritožbe, da vprašanje (ne)obstoja vzročne zveze med ravnanjem (opustitvijo) obeh obtožencev in nastalo posledico ni natančno raziskalo ter da je sprejelo napačne zaključke o pretrganju vzročne zveze.

9. Pritožba sicer pravilno povzema teoretična izhodišča glede obstoja vzročne zveze med storitvijo oziroma opustitvijo konkretnega storilca in nastalo posledico, ko je ugotavljanje obstoja vzročne zveze odvisno ne le od konkretnega, četudi protipredpisnega ravnanja storilca, temveč tudi od vseh ostalih dejstev in okoliščin v konkretni zadevi. V obravnavanem primeru gre pri obeh obtožencih za očitek dejanj, ki bi jih oba morala storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi, torej za očitek njunega nepravilnega opustitvenega ravnanja v smislu kršitve zapovedne norme, ki od konkretnega storilca zahteva aktivno ravnanje glede varnosti ljudi in njihovega zdravja kot kazensko pravno zavarovane dobrine. V konkretnem primeru so to pomanjkljivo izvedeni postopki, kot se očita obt. R., ki naj bi kot dimnikar koncesionarja za dimnikarske preglede 7. 9. 2009 kljub temu, da je ob rednem letnem pregledu merilna naprava pokazala povečane vrednosti koncentracije CO in NOx, kurilna naprava pa je bila tudi vidno umazana in v prahu ter v slabem stanju, saj očitno že dlje časa ni bila servisirana, ni izdal pisnega opozorila zaradi njene nevarnosti in neprimernosti in v nasprotju s tretjim odstavkom člena 9 Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav (pravilnika) in ni določil roka, da se te nepravilnosti, ki so bile ugotovljene pri obratovanju kurilne naprave odpravijo, temveč je takšno ogrevalno napravo označil v potrdilu o opravljenem letnem rednem pregledu te kurilne naprave kot ustrezno. Obt. Ž. pa kot direktor družbe C. d.o.o. takrat, ko je pregledoval taka pisna dokazila o opravljenih rednih letnih strokovnih pregledih kurilnih naprav in bil tako seznanjen tudi s poročilom o meritvah na naslovu M. v stanovanju št. ..., kjer je stanovala družina V., o očitnih nepravilnostih pri delovanju kurilne naprave - o povečanih vrednostih dimnih emisij, ni v skladu s členom 30 Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav (uredbe) nikogar o tem niti obvestil, niti opozoril na nevarnost, kot tudi ne na odpravo pomanjkljivosti, prav tako pa ni o vsem tem obvestil pristojne inšpekcije. Ne glede na povedano pa že pritožba sama ugotavlja, da za obstoj vzročne zveze pri nepravem opustitvenem ravnanju, ki je v neskladju z zapovednimi normami, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru, ne zadošča le brezpogojna ugotovitev protipredpisnega ravnanja posameznika, ki sicer ni povsem v skladu s predpisi in varnostnimi ukrepi, temveč je potrebno v vsakem konkretnem primeru zanesljivo ugotoviti, ali je mogoče objektivno konkretnemu storilcu zaradi njegove opustitve z gotovostjo (ne pa z verjetnostjo) pripisati vzrok za nastanek prepovedane posledice. Pritožba sicer ne nasprotuje ugotovitvi, da je nestrokovno montirana in delujoča napa bila močan dejavnik, ki ni zanemarljiv v zvezi s presojo morebitne prekinitve vzročne zveze, vendar pa po prepričanju pritožbenega sodišča vse nadaljnje trditve o obstoju vzročne zveze, ki naj ne bi bila prekinjena, gradi na večji verjetnosti, da vzročna zveza obstaja, kar pa glede na standarde dokazovanja krivde v kazenskem postopku ne zadošča.

10. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo pravno podlago za dolžnostno ravnanje tako obt. Š. R., medtem ko je za obt. Ž. še prepričljivo obrazložilo, da iz obtožnega akta ni jasno definirano, katero pravno normo v tej zvezi naj bi navedeni obtoženec kršil in da je očitek o (ne)ukrepanju presplošen, izhajajoč pri tem iz dejstva, da je obt. Ž. bil zakoniti zastopnik navedene družbe, medtem ko konkretne izvršitve na terenu, kar zadeva letne redne in izredne letne preglede kurilnih naprav izvajajo za to pooblaščeni in pri koncesionarju zaposleni dimnikarji in strinjati se je s prvim sodiščem v delu, da pa teh dolžnosti uredba ne predpisuje izrecno za poslovodno osebo. Na takšnih podlagah ob ustrezni dokazni oceni listinskih dokazov, zlasti potrdila o opravljenem strokovnem letnem pregledu (priloga A6) in poročila o meritvi dimne emisije skupaj s prilogo (prilogi A7 in A8), pa prvo sodišče tudi ni spregledalo pomanjkljivo opravljenega rednega letnega pregleda plinskega trušila (peči) s strani obt. R., ko ni bilo izdano pisno opozorilo o nevarnosti pregledane peči, ki očitno že dlje časa ni bila ustrezno servisirana in ni bilo določenega roka za odpravo nepravilnosti in je takšno peč celo označil za ustrezno in da tudi obt. Ž. ob pregledu teh listin ni storil ničesar. Zagotovo pa nima prav pritožba, da so izključno taka ravnanja obeh obtožencev, kot je pritrditi razlogom prvega sodišča, pripeljala do prepovedane posledice, to je do zastrupitve družinskih članov 7. 9. 2009 v stanovanju št. ... na M., ki ob tem ostale dejavnike, ki so v tem obdobju prihajajoče kurilne sezone bili prisotni, nedopustno minimalizira in jim ne pripisuje ustrezne teže v nizu dogajanja.

11. Prvo sodišče je ob ugotovitvi, da peč ni delovala pravilno in da so člani družine V. (predvsem J. in R. V.) nedvomno bili seznanjeni z nestrokovno in protipredpisno montažo kuhinjske nape in ob pravilni dokazni oceni prič H., R. V. ter kriminalista B. U., ki je po dogodku opravil z R. V. razgovor celo dvakrat ter ob hkratni dokazni oceni vseh listinskih dokazov, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno in v nasprotju s pritožbenimi navedbami dognalo, (-) da se je stanovanje družine V. v času pregleda peči adaptiralo, (-) da adaptacija takrat še ni bila povsem zaključena in da je imel obt. R., ki je slednje tudi zapisal v potrdilo o pregledu plinske peči, utemeljen razlog verjeti, (-) da bodo lastniki peč zamenjali ob potekajoči adaptaciji, kar je R. V. tudi potrdil s svojim podpisom ob zaznamku ″predvidena zamenjava kotla″. Ob nadaljnji ugotovitvi, da pa je bil vlek ob rednem letnem pregledu celo ustrezen, obt. R. pa ob tem pregledu tudi ni bila predočena montaža kuhinjske nape na isto dimno tuljavo, pa je sprejeti zaključke prvega sodišča, da obt. Š. R. nikakor ni mogoče z gotovostjo pripisati krivdo za vse, kar se je kasneje v decembru 2009 (10. 12. 2009 in 11. 12. 2009) v tem stanovanju tudi zgodilo.

12. Drži sicer, da izvedenec D., ki je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča konkretno, ne pa na ravni predvidevanj, kot to neutemeljeno trdi pritožba, odgovarjal na zastavljena vprašanja strank in sodišča, delovanja peči ni preizkušal ob delujoči kuhinjski napi in da je ob pregledu 17. 12. 2009 zasledil prisotnost CO tudi v prostoru. Prvo sodišče je tozadevne očitke obtožbe o pavšalnih trditvah izvedenca v tej smeri (točka 16 obrazložitve) prepričljivo zavrnilo z logično in življenjsko sprejemljivo dokazno oceno tako izpovedi prič - družinskih članov o načinu življenja družine V., ki je po začetku kurilne sezone v tem stanovanju tudi kuhala in zato tudi ob takih priložnostih tudi uporabljala kuhinjsko napo (vse to naj bi se dogajalo tudi v kritičnem času), zaradi delovanja katere so bili škodljivi plini nevarni za življenje in zdravje stanovalcev, potisnjeni nazaj v stanovanje, ob tem pa je sprejelo tudi ugotovitev izvedenca, da ni zanemariti vgradnje novih PVC oken in topoglednega slabega prezračevanja, zato zaključki prvega sodišča v tem delu glede odvajanja koncentracije CO prepričajo. V tej zvezi zato ne vzdrži očitek o neraziskanosti nedelujoče kuhinjske nape ob sočasnem delovanju peči, ker takšnih (točka 16) identičnih okoliščin, kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, ni več objektivno mogoče zagotoviti in opraviti v tej smeri preizkusa, saj ne le, da bi bil takšen poskus ogrožujoč, nemogoče je namreč zagotoviti povsem identične ostale pogoje, kot so vremenske razmere, slab vlek, slabo servisiranje peči, več priklopov na isto dimniško tuljavo, vgradnja novih PVC oken, nestrokovno montirana kuhinjska napa, kar pa tudi ni bilo javljeno dimnikarski službi in nenazadnje tudi nepravilno nameščen dimovod. Dokazni postopek je, čemur pa ne oporeka niti pritožba, namreč pokazal, da so povečane vrednosti CO in NOx ob rednem letnem pregledu bile problematične izključno iz okoljevarstvenega aspekta, zato tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, da je bila pregledana peč tako zelo nevarna, da je njeno delovanje (brez upoštevanja ostalih okoliščin) mogoče šteti brezpogojno za ogrožajoče glede zdravja in življenja družinskih članov, saj ob ustreznem vleku na dan pregleda (7. 9. 2009) namreč taki zaključki nikakor ne vzdržijo. Po tem času so se namreč tudi okoliščine v stanovanju družine V. še nadalje spreminjale, začela se je namreč intenzivna kurilna sezona, prihajajoči zimski čas pa je terjal tudi povečano zapiranje oken, spreminjale pa so se tudi vremenske razmere. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča takšno pretirano poudarjanje neustreznosti plinske peči, kot ključni razlog za nastalo posledico (ob istočasno ugotovljenih prekoračitvah CO in NOx) ne more omajati pravilnih zaključkov prvega sodišča glede vzroka za nastalo posledico, kot je pravilno dognalo že prvo sodišče.

13. Pritožnica svoje očitke o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja v drugem sklopu svojih navedb neutemeljeno gradi tudi na zaključkih prvega sodišča o nepravilno in nepopolno nastavljeni dimni cevi na vrhu peči. Ta okoliščina tudi po oceni pritožbenega sodišča ni poglavitna v zvezi s pretrganjem vzročne zveze, vsekakor pa ni zanemarljiva. Prvo sodišče (točka 10) ob dovolj kritični dokazni oceni priče Z., kar pritožba še posebej, a neutemeljeno graja, ki je bil na ogledu skupaj s kriminalisti neposredno po dogodku in ko so se posnele tudi fotografije s strani prisotnih kriminalistov (zapisnik o ogledu z dne 12. 12. 2009 in album fotografij priloge C49-C51) razumno zaključuje, da je Z., kot takrat ob ogledu prisotni in edini izkušen dimnikar, kar vse je razvidno tudi iz zapisnika o ogledu kraja dogodka in kar je potrdil kasneje tudi kriminalist U., že takrat zaznal nepravilno nasajen dimovod na vrhu peči, zato je meritve takrat lahko opravil le ob fiksiranju dimovodne cevi, zato fotografije, kot je pritrditi prvemu sodišču, izkazujejo stanje ob opravljenih meritvah, kar je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prvo sodišče še dodatno utrdilo v prepričanju, da tudi z dimno cevjo v času dogodka, torej v času zastrupitve družinskih članov, le ni bilo vse v redu in je bila ta dimna cev (vsaj) zamaknjena, kot to izkazujejo fotografije, na katerih je še vedno razvidna špranja in netesnitev te dimovodne cevi, zaradi česar tudi ni bilo vleka, kot je to na dan ogleda zanesljivo ugotovil Z., četudi kuhinjska napa takrat ni delovala, kot to primeroma izpostavlja pritožba. Zato ne drži, da sodišče ni pojasnilo takšne svoje zaključke. Nasprotno, v svoje razloge je izrecno zapisalo, da je tudi v tem delu sledilo izvedencu D., ki je potrdil, da v primeru zamika dimovodne cevi pride zaradi odsotnosti vleka še do večjega sproščanja CO v prostore, ta anomalija z zamikom dimne cevi pa prav tako ni bila zaznana ob letnem pregledu 7. 9. 2009, zato očitek o napačni dokazni oceni izpovedb priče U., Z. in listinskih dokazov v tej smeri ni utemeljen. Ob ogledu 12. 12. 2009 je namreč šlo za povsem drugačno dejansko stanje v stanovanju V., kot pa pri rednem letnem pregledu plinske cevi 7. 9. 2009, kjer zamik dimovodne cevi ni bil zaznan, saj je bil vlek ustrezen. Vse navedeno pa pokaže, da je prepričljiva obrazložitev prvega sodišča tudi glede nepravilno nastavljene dimne cevi, ki jo utemeljeno šteje kot eno izmed tistih okoliščin, ki sicer ni bila ključna, je pa bila vsekakor vključena v krog dejavnikov, ki so zagotovo vplivali na prekinitev vzročne zveze v obravnavanem primeru, saj namreč dokazni postopek, kot je pritrditi prvemu sodišču, ne pa pritožbi, ni izključil posegov družinskih članov v pravilno nastavitev dimne cevi ob čiščenju oziroma adaptaciji (beljenju), zato okoliščina v zvezi z namestitvijo dimne cevi nikakor ni tista, ki bi jo prvo sodišče ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin v zvezi z obstojem vzročne zveze smelo kakorkoli prezreti, temveč mora tudi ta okoliščina biti deležna razumske dokazne presoje, kot je to storilo prvo sodišče.

14. Zato ni mogoče sprejeti teze pritožbe, da so okoliščine, kot je kuhinjska napa, nastavitev dimne cevi, zavedanje družinskih članov (zlasti R. V.) o potrebi sanacije plinske peči zanemarljive okoliščine do te mere, da bi bilo mogoče brezpogojno sprejeti tezo o obstoju vzročne zveze izključno med ravnanjem obeh obtožencev in prepovedano posledico. Ni namreč mogoče, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče, tudi ob sicer pomanjkljivem ravnanju obeh obtožencev, anulirati tudi zavedanja družinskih članov po načelu splošne varnosti za svoje zdravje in življenje zlasti ob dejstvu, ker je R. V. zanesljivo podpisal izjavo o zamenjavi peči, o tem pa je obvestil tudi partnerko J. V. in ob takrat danem pojasnilu obtoženega R., da ob sicer dobrem vleku vrednosti dimnih plinov, ki so se takrat sproščali v ozračje po dimni cevi, niso v mejah normale, četudi so ti dimni plini bili problematični le z vidika varstva okolja.

15. Res iz poročila, ki ga je sestavil obtoženi R. izhaja le zapis o predvideni zamenjavi kotla brez časovne opredelitve, kot opozarja pritožba, vendar tudi slednje ob upoštevanju vseh prej navedenih dejavnikov (nestrokovno in protipredpisno vgrajena kuhinjska napa, nepravilna namestitev dimne cevi, slabo zračenje zaradi novih PVC oken …) ne privede do drugačnih zaključkov, za katere se sicer zavzema pritožba. Izveden dokazni postopek namreč, kot izhaja iz prepričljivih razlogov prvega sodišča nikakor ni pokazal, da je samo plinsko trošilo - peč bila edini in ključni razlog za nastanek prepovedane posledice 10. 12. 2009 in 11. 12. 2009, kar neutemeljeno ves čas postopka trdi obtožba, ki pretirano pozornost namenja plinski peči. Prvo sodišče je namreč prepričljivo pojasnilo, pri tem pa izhajalo iz zaključkov izvedenca D., da bi tudi ob ustrezno delujoči plinski peči ob priključitvi nestrokovno in protipredpisno montirane kuhinjske nape na isto tuljavo, kot je to bilo v obravnavanem primeru, ko sta na isti dimnik bili priključeni peč in napa, to privedlo do povsem identičnih posledic, kot je bilo v obravnavanem primeru. Tega zaključka pa pritožba s problematiziranjem dokazne ocene izvedenca D., ki ga v tem delu povzema in sprejema selektivno, ne more omajati. Slednje pa je tudi zadostovalo prvemu sodišču za zavrnitev dokaznih predlogov obtožbe po dopolnitvi dokaznega postopka s postavitvijo izvedencev strojne stroke in podatkov o meteoroloških okoliščinah za območje C. v času 10. 12. 2009 do 11. 12. 2009), saj je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prvostopno sodišče te dokazne predloge argumentirano in utemeljeno zavrnilo prav na podlagi ugotovitev, da je v svojstvu (ne)obstoja vzročne zveze med ravnanjem obeh obtožencev in prepovedano posledico potrebno temeljito dokazno presojati tudi obstoj in vpliv vseh ostalih dejavnikov, ki so pripeljali do pretrganja vzročne zveze kljub sicer pomanjkljivo izvedenem postopku dimnikarskih storitev ob rednem letnem pregledu v septembru 2009.

16. Povedano pomeni, da ni pritrditi pritožbi, da je obt. Š. R. že na podlagi preseženih vrednosti CO in NOx, ki so relevantni le v smeri varovanja okolja, lahko sklepal o nevarnosti peči za zdravje in življenje stanovalcev, četudi je vlek bil normalen, kajti izveden dokazni postopek je namreč pokazal, kot je pritrditi prvemu sodišču, da sta ob ogledu vlek dimnika in cev za odvod dimnih plinov delovala in so se plini odvajali skozi dimnik, kar pa takrat tudi ni predstavljalo nevarnosti za stanovalce, redni letni pregled pa tudi ni zajemal meritev koncentracij v prostoru, v katerem je bila takrat že montirana kuhinjska napa, ki pa ob tem pregledu tudi ni bila zaznana.

17. Iz istih razlogov in ob dejstvu, da direktor družbe ni neposredni izvrševalec določbe člena 30 prej navedene uredbe glede izdaje potrdil o opravljenem letnem pregledu zato ni mogoče pritrditi tudi glede vzročne zveze med ravnanjem obtoženega Ž. in posledicami tega dogodka, kajti presežne vrednosti CO in NOx, ki so bile zavedene v poročilu 7. 9. 2009 v nasprotju s pritožbenimi navedbami, kar pa izhaja tudi iz ugotovitev izvedenca D., nikakor ne omogočajo zanesljivih zaključkov o uhajanju CO v prostore, temveč le možnost, kar pa nikakor ne zadošča za zaključek o z gotovostjo ugotovljeni krivdi, da je tudi obtoženi Ž. kriv, ker ni ukrepal v skladu s prej navedeno uredbo. Tudi v tej zvezi namreč pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno obtoženčevega zagovora v napadeni sodbi o tem, da je že zapis v poročilu o predvideni zamenjavi bila takšna okoliščina, ki je obtoženca lahko prepričala, da pisno opozorilo ob rednem letnem pregledu prav s tem razlogom ni bilo izdano in da bodo lastniki ravnali odgovorno in v skladu z dogovorom, ki je bil s strani R. V. tudi pisno potrjen. Zato pritožbeno sodišče sprejema zaključke v izpodbijani sodbi, da gre tudi v tem delu zapis obt. R. na poročilu za dne 7. 9. 2009 razumeti kot izrecno opozorilo stanovalcem glede pomanjkljivega vzdrževanja plinske peči v pričakovanju takojšnje sanacije s strani lastnikov in s tem odprave pomanjkljivosti, kar pa se očitno v družini V. ni zgodilo. Ob tem in ob sicer ugotovljenih ostalih okoliščinah, kot so protipredpisno in nestrokovno montirana kuhinjska napa, slabo vzdrževanje peči, slabo prezračevanje v stanovanju zaradi novih PVC oken, nepravilno nastavljena dimna cev, pa se je zgodila zastrupitev družinskih članov 10. 12. 2009 in 11. 12. 2009, pred tem pa že dvakrat, ko je prvo pomoč iz istih razlogov iskala tudi H. V., vendar pa posledic zaradi zgoraj povedanega v nasprotju s pritožbo nikakor ni pripisati z gotovostjo ravnanjem obeh obtožencev, za kar se neutemeljeno pritožba tudi zavzema, kajti v konkretnem primeru gre nedvomno za prekinitev vzročne zveze med njunima ravnanjema in nastalo posledico zaradi sočasnega delovanja prej navedenih dejavnikov, ki so tok opustitve - posledica pretrgali, kot je (točka 19) v izpodbijani sodbi s prepričljivimi razlogi pojasnilo prvostopno sodišče, takšne razloge pa sprejema tudi pritožbeno sodišče, ki tudi v tem delu šteje pritožbo za neutemeljeno.

18. Ker je pritožbeno sodišče po presoji predmetne kazenske zadeve ugotovilo, da ni podan pritožbeni razlog, s katerim se sodba izpodbija, saj je prvostopno sodišče dejansko stanje pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pritožbeno sodišče pa pri tem tudi ni našlo kršitev zakona iz prvega odstavka člena 383 ZKP, je bilo potrebno pritožbo okrožne državne tožilke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 391 ZKP).

19. Pritožbeno sodišče je odločilo v korist obeh obtožencev, zato sodna taksa ni bila določena (drugi odstavek člena 98 ZKP).

Datum zadnje spremembe:

26.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 2439/2012
• VSC sodba Kp 350/2000
• VSRS Sodba I Ips 9687/2016