VSC Sklep Cp 568/2018

Jedro

Osebi, ki ni pravdna strank,a dovoli sodišče vpogled v pravdni spis samo v primeru, če dokaže upravičeno korist.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdila oba izpodbijana sklepa.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške za odgovora na pritožbi.

Obrazložitev

1. S sklepom P 159/2017 z dne 11. 9. 2018 je sodišče prve stopnje predlog A. A. za pregled pravdnega spisa Okrožnega sodišča v Celju, P 159/2017 z dne 21. 8. 2018 zavrnilo. Sodišče prve stopnje je predlog tega predlagatelja zavrnilo, ker v predlogu predlagatelj ni prestavil zadostne obrazložitve opravičene koristi, ker je v tem predlogu zgolj zatrjeval dejstva, da je bil tudi predlagatelj oškodovan z določenimi ravnanji Banke ... d.d. Tudi navedba predlagatelja, da sedaj pripravlja tožbo, s katero bo uveljavljal škodo v zvezi z neplačilom glavnice, sama po sebi ne izkazuje opravičene koristi. Predlagatelj v predlogu ni pojasnil, kako naj bi mu informacije, ki bi jih pridobil z vpogledom v konkretni spis, pomagale oziroma pri uresničevanju katerih njegovih pravic ali koristi v postopku, ki ga namerava sprožiti naj bi mu pomagale. Sodišče je zato zaključilo, da predlagatelj ni navedel relevantnih razlogov, da bi mu vpogled v spis, P 159/2017 lahko kakorkoli koristil pri uveljavljanju njegove odškodnine. Sodišče je zato njegov predlog zavrnilo.

2. S sklepom, P 159/2017 z dne 24. 10. 2018 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog A. A.. za pregled tega pravdnega spisa zavrne. Sodišče je ocenilo, da navedbe predlagatelja, da je tudi sam oškodovanec, ker mu je zaradi izbrisa nastala premoženjska škoda, ne zadoščajo oziroma ne predstavljajo obrazložitve opravičene koristi, saj gre zgolj za zatrjevanje dejstev, da je bil tudi predlagatelj oškodovan zaradi izbrisa podrejenih obveznic, pri čemer sodišče hkrati ugotavlja, da je bil predlagatelj imetnik obveznic, ki jih je izdala Banka d.d., medtem ko sta bila tožnika v konkretni zadevi imetnika obveznic, ki jih je izdala Banka ... d.d.. Ne gre za istovrstne obveznice. Poleg tega pa predlagatelj v predlogu tudi ni pojasnil kako naj bi mu informacije, ki bi jih pridobil z vpogledom v konkretni spis, pomagale pri uresničevanju in katerih njegovih pravic ali koristi v postopku, ki ga skupaj z ostalimi tožniki vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Predlagatelj zato po oceni sodišča ni izkazal obstoja opravičene koristi za vpogled v konkretni spis. Zato je predlog zavrnilo.

3. A. A. podaja pritožbo zoper sklep z dne 11. 9. 2018. V pritožbi navaja, da je tudi on sam imetnik obveznic Banke ... d.d. Obveznice , ki so bile izbrisane tožečima stranka so bile istovrstne kot obveznice predlagatelja. Tudi sam je sprožil pravdo zoper Banko ... d.d. Zaenkrat samo v obrestnem delu, predlagatelj pa pripravlja tožbo tudi glede vse preostale, enakovrstne škode in zaradi istega historičnega dogodka. Po mnenju pritožnika sodišče ne loči pravnega interesa, ki mora biti podan za vključitev v pravdo ter z veliko manj zahtevnim standardom opravičene koristi, kar je zgolj izraz načela javnosti sojenja in ne daje procesnih pravic, kot jih imajo stranke oziroma drugi udeleženci postopka. Sodišče je tudi nepravilno ugotovilo, da predlagatelj naj ne bi pojasnil kako naj bi mu informacije, ki bi jih pridobil z vpogledom v konkretni spis pomagale pri uresničevanju njegovih pravic in katerih in da naj bi predlagatelj zgolj zatrjeval dejstva. Predlagatelj je določno navedel, da je imel istovrstno premoženje kot tožeči stranki iz istega historičnega dogodka. Predlagatelj bi lahko še bolj specificiral, katera informacija, ki bi jo še lahko pridobil z vpogledom v konkretni spis, bi mu lahko pomagala pri uresničevanju njegovih pravic in koristi ter na kakšen način. Predlagatelj se mora z informacijo najprej seznaniti. V sodni praksi in je Vrhovno sodišče RS že večkrat odobrilo pregled spisa. Pritožnik še navaja, da bi lahko sodišče dovolilo vpogled in prepis le v posamezne dele spisa. Predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje spremeni.

4. Na to pritožbo sta odgovorili tožeči stranki. V odgovoru pa navajata, da se njuna zahteva nanaša na posebnosti postopka prodaje v poslovalnici v ... . Zaradi posebnosti dejanskega stanja in v posledici posebnosti pravdne podlage tožbe, ni nobenega razloga za združitev postopka s postopkom predlagatelja niti drugim predlagateljem, ki se bi nanašala na obveznice Banke ... d.d.. Prav tako ne gre za istovrstne obveznice. Predlagatelj ima zahtevek v zadevi P 70/2015, ki se nanaša na obveznice ... 16, tožnika pa imata zahtevek, ki se nanaša na obveznice ... 10. Vsaka izdaja obveznic je imela svoje značilnosti, lastnosti in postopek izdaje. Predlaga, da se pritožba zavrne.

5. Odgovor na pritožbo podaja tudi tožena stranka. Predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne. Po mnenju tožene stranke se je sodišče pravilno opredelilo zakaj vsaka od predlagateljevih navedb oziroma vse skupaj ne zadoščajo pravnemu standardu opravičene koristi iz drugega odstavka 150. člena ZPP. Sodišče je pravilno zapisalo, da je predpostavka za pregled in prepis spisa upravičena korist, ki jo mora predlagatelj utemeljiti in izkazati z dokazi. Opravičena korist mora biti ugotovljena in se ne domneva na podlagi trditev. Predlagatelj pa k predlogu ni predložil prav nobenega dokaza, s katerim bi izkazoval resničnost, v predlogu navedenih dejstev. Navedbe predlagatelja so neresnične. Sodišče je predlog pravilno zavrnilo že zato, ker predlagatelj z dokazi ni izkazal niti ene okoliščine oziroma niti enega dejstva, ki ga je zatrjeval, kar nujno pomeni, tudi predpostavko opravičene koristi v smislu drugega odstavka 150. člena ZPP. Predlagatelj tudi ni bil imetnik enakih obveznic kot sta bila imetnika tožnika. V konkretnem primeru gre za vrnitveni zahtevek in ne za odškodninski zahtevek, zato tudi ni podana istovetnost postopkov. Predlagatelj je pridobil obveznice Banke ... d.d. kasneje, na sekundarnem trgu. Ker predlagatelj ni imetnik enakih obveznic, zato ne more podati zahtevka z enako vsebino kot je v konkretni pravdi. Tožena stranka predlaga, da se pritožba zavrne in priglaša pritožbene stroške.

6. Pritožbo zoper sklep z dne 24. 10. 2018 podaja B. B. po pooblaščencih. V pritožbi navajajo, da predlagatelj potrebuje sodbo, da se bo nanjo lahko skliceval v postopku VII Pg 3078/2016, in jo bo po potrebi navajal kot sodno prakso. Predlagatelj ima pravico do prepisa sodbe tudi iz 24. člena Ustave RS, ki določa, da je sojenje javno ter da se sodbe izrekajo javno. Obrazložitev sodišča, da naj bi predlagatelj ne pojasnil, kako bi mu informacije koristile, je cinična, sodišče pa z njo izkazuje nepotreben in nerazumen formalizem ter birokratski način razmišljanja, ki je za neodvisno sodbo nedostojen. Sodišče mora tudi prepričati, da je nasprotovanje razkritju sodbe prepozno, sodba je bila namreč že javno izrečena. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in se predlagatelju omogoči vpogled v sodbo sodišča prve stopnje.

7. Na to pritožbo je odgovorila tožena stranka. V pritožbi navaja, da gre že za drugi predlog istega predlagatelja. Tudi ta predlog je neutemeljen. Tožnik v pravdnem postopku, ki teče pod VII Pg 3078/2016 vodi postopek zoper Banko ... ter ... banko (v nadaljevanju ...), in ni imetnik podrejenih obveznic Banke ... d.d. temveč obveznic banke ... d.d.. Tudi v tem predlogu predlagatelj zgolj zatrjuje dejstvo, da naj bi bil predlagatelj oškodovan z razveljavitvijo obveznic, pri čemer sodišče ugotavlja, da je bil predlagatelj imetnik obveznic, ki jih je izdala ... d.d., medtem ko sta bila prvi tožnik in druga tožnica v konkretni zadevi imetnika obveznic, ki jih je izdala Banka ... d.d. in da ne gre niti za istovrstne obveznice. Mnenja je, da predlagatelj zlorablja procesne pravice. Predlagatelje je namreč še predno je sodišče odločilo o njegovi prvi pritožbi zoper prvi sklep vložil nov predlog. S tem je bila podana litispendenca. Nadalje še navaja, da je v drugem predlogu predlagatelj jasno navedel, da je dal prošnjo za dovolitev vpogledal v predmetni spis na podlagi drugega odstavka 150. člena ZPP, medtem ko zahteve za prepis sodbe ni podal. Tožena stranka še pripominja, da je zahteva po javnosti izrekanja sodb na podlagi 24. člena Ustave RS zagotovljena že z možnostjo vpogleda javnosti v izrek sodbe in ne tudi v celotno sodbo, skupaj z obrazložitvijo. Zato predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

8. Pritožbi nista utemeljeni.

9. Najprej pritožbeno sodišče pojasnjuje udeležencem, pa tudi sodišču prve stopnje v tem postopku glede pregledovanja in prepisovanja spisov ter spremljanje poteka postopka, da je dikcija drugega odstavka 150. člena po ZPP-E takšna, da se drugim osebam, ki imajo upravičeno korist, lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan pa predsednik senata oziroma predstojnik sodišča oziroma oseba na sodišču, ki se jo določi. S spremembo ZPP-E je tako potrebno uporabljati pravni termin, da gre za osebe, ki imajo ″upravičeno″ in ne opravičeno korist.

10. Sicer pa se je pravna teorija izrekla, da se strankam in zastopnikom ter interventom sicer omogoči, da pregledujejo spise v pravdi, v kateri sodelujejo. Drugim osebam je pregled spisov mogoče dovoliti le, če imajo za to upravičen interes, na primer pregled spisa se dovoljuje osebi, ki je obveščena o pravdi po 204. členu ZPP, ali je imenovana kot prednik (člen 203 ZPP), ali ima pravni interes, da bo šele vstopila v pravdo kot stranski intervenient¹. Oba pritožnika ne izkazujeta, da bi imela takšen položaj, kot je omenjen v tem komentarju.

11. Sicer pa je sodna praksa opredelila to pravico tretjih nekoliko širše, kajti pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisov je izraz načela javnosti sojenja, ki je ustavno zajamčena kategorija (24. člen Ustave RS). Pri odločanju o tej pravici se uresničuje načelo splošne javnosti v pravdnem postopku, saj sodišče ne odloča o pravici katere od pravdnih strank², zato je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo obe vlogi predlagateljev tudi v smislu tega ustavnega načela.

12. Glede prvega pritožnika, to je A. A.., stanujočega ... zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju, P 159/2017 z dne 11. 9. 2018 pa velja, da v obravnavani zadevi ni sporno, da predlagatelj ni imel položaja stranke v tem sodnem postopku, v katerem je zaprosil za pregled spisa. Sodišče druge stopnje pa se strinja s sodiščem prve stopnje, da predlagatelj v vlogi ni izkazal upravičenega interesa oziroma upravičene koristi, ki jo z vpogledom v spis želi doseči. Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora namreč že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njej upravičen interes in ta dejstva in okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi³. Iz vpogleda v vlogo predlagatelja izhaja, tako kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, da v tem predlogu predlagatelj navaja le dejstva, medtem ko za svoje trditve za pravni interes ne ponudi nobenega dokaza, da bi obrazložil standard dokazanosti navedenih dejstev (glej list. št. 204 spisa). Predlagatelj ni predložil nobenega dokaza, da je bil imetnik podrejenih obveznic Banke ... d.d., ki bi bile iste izdaje kakor so te, glede katerih teče konkretna pravda, prav tako ni ponudil nobenega dokaza, da gre za istovrstno tožbo glede škode v zvezi s plačilom odškodnine. Da mu je Ustavno sodišče dovolilo vpogled v njihove zadeve, tega dejstva, da tožnik ni predložil nobenega dokaza, da bi upravičil interes za vpogled in prepisovanje konkretnega spisa, to ni zadosten razlog za ugoditev predlogu. Zato je pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, sprejeta v izpodbijanem sklepu, da predlagatelj po oceni sodišča ni izkazal obstoja upravičene koristi za vpogled v spis, P 159/2017 in je zato sodišče njegov predlog pravilno zavrnilo, pritožba predlagatelja pa je zato neutemeljena. Predlagatelj tudi v pritožbi ne predlaga nobenega dokaza, da namerava sprožiti pravdo zaradi povračila istovrstne škode, nastale z istimi ravnanji Banke ... d.d.. Kot že povedano ni relevantna navedba, da je imel istovrstno premoženje kot tožeči stranki in da mu je na tem premoženju nastala v istem historičnem dogodku škoda brez dokaza. Predlagatelj ni predložil nobenega dokaza kako naj bi mu informacije, ki bi jih pridobil z vpogledom v konkretni spis, pomagale pri uresničevanju nekaterih njegovih pravic ali koristi v postopku, ki ga namerava sprožiti. Pridobivanje informacij ne pomeni upravičeno korist. Glede upravičene koristi za pregled posameznih delov spisa bo moral predlagatelj to predlagati z novo vlogo, v kateri bo moral navesti glede katerih delov spisa želi, da se mu dovoli pregled in prepis posameznih spisov in za to ponuditi ustrezne dokaze. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

13. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo zahtevala povrnitev njenih pritožbenih stroškov za odgovor na pritožbo. Ker pa s tem svojim odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje, ker zgolj prepisujejo obrazložitev sodišča prve stopnje, zato sama krije svoje stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

14. Glede pritožbe B. B., ..., vložene po pooblaščencih pa sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju, P 159/2017 z dne 24. 10. 2018 prav tako zaključuje, da ni utemeljena. Pritožnik je vložil vlogo na sodišče dne 18. 10. 2018, ki jo je naslovil kot prošnjo za vpogled v spis. V tej prošnji (glej list. št. 243 spisa) je sodišče naprošal, da dovoli vpogled v spis P 159/2017. Predlagatelj naj bi namreč skupaj z 22 drugimi tožniki vodil pravdni postopek, VII Pg 3078/2016 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in sicer zoper Banko ... ter ... banko d.d.. Navedel je, da tudi v teh pravdah, ki se vodijo pred naslovnim sodiščem, tožena stranka ni seznanila tožečih strank z naravo opisanih dolžniških instrumentov, predvsem pa jih ni opozorila na povezana tveganja. Zato stranka v tej vlogi naproša za vpogled v spis, ter s tem tudi izkazuje svojo upravičeno korist. Tudi takšen predlog je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo s pravilno obrazložitvijo, da te navedbe ne izkazujejo ″opravičeno korist″ za vpogled v predmetni spis. To tudi ne zadošča in ne predstavlja obrazložitve ″opravičene koristi″, saj gre zgolj za zatrjevanja dejstev, da je bil tudi predlagatelj oškodovan zaradi izbrisa podrejenih obveznic, pri čemer sodišče hkrati ugotavlja, da je bil predlagatelj imetnik obveznic, ki jih je izdala ... banka d.d. Poleg tega, da ne gre istovrstne obveznice, pa predlagatelj v predlogu tudi ni pojasnil kako naj bi mu informacije, ki bi jih pridobil z vpogledom v konkretni spis, pomagale pri uresničevanju katerih njegovih pravic ali koristi v postopku, ki ga vodi z ostalimi tožniki pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da predlagatelj ni izkazal in dokazal obstoja upravičene koristi za vpogled v spis, P 159/2017. V pritožbi pa sedaj pritožnik navaja, da mu je sodišče odklonilo prepis sodbe. Ker je sodišče predlagatelju onemogočilo vpogled v sodbo navaja, da predlagatelj sodbo potrebuje, da se bo nanjo lahko skliceval v postopku, VII Pg 3078/2016, kjer jo bo po potrebi navajal kot sodno prakso. Kot že obrazloženo zgoraj, pa predlagatelj v okviru svoje podane zahteve z dne 18. 10. 2018 ni predlagal sodišču, da mu izda prepis sodbe, zahteval je le, da se mu odobri vpogled v spis, ni pa predlagal, da mu sodišče izda prepis sicer, še nepravnomočne sodbe. Takšen prepis bo predlagatelj lahko zahteval z novim predlogom, o katerem bo odločalo sodišče prve stopnje. Zato pritožba, ki navaja povsem druge razloge kot v predlogu, ni utemeljena in jo je sodišče druge stopnje, ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Tožena stranka je priglasila pritožbene stroške za odgovor na pritožbo. Ker pa iz pritožbe izhaja, da ta tožena stranka ne loči, da gre za dva različna predlagatelja, se zato njene odgovorne navedbe izkažejo kot nekoristne za reševanje konkretne pritožbe, za konkretnega predlagatelja, zato mora tožena stranka sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).

-------------------------------
¹ Tako Pravdni postopek; Zakon s komentarjem; prva knjiga, avtorjev Lojze Ude in drugi, stran 585 in 586.
² Tako npr. sklep VS RS Dsp 3/2013 z dne 2. 4. 2014.
³ Tako tudi sklep VS RS I Up 450/2009 z dne 7. 7. 2010.

Datum zadnje spremembe:

21.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1000/2019
• Sklep Cpg 1/2011
• VSL Sklep I Cp 1858/2018