VSC Sklep PRp 64/2019

Jedro

Obdolžencu je bilo resda na kraju ugotovitve prekrška začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izdano potrdilo o tem, iz katerega izhaja, da bo prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška zoper storilca predlagal, da se mu začasno odvzame vozniško dovoljenje in da je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja sestavni del obdolžilnega predloga. Vendar pa ta zapis v potrdilu predstavlja zgolj navedbo predvidenega postopanja organa, ki ga predlagatelj v skladu s 113.a členom ZP-1 mora opraviti, a če takega predloga naknadno dejansko ne vloži, ni mogoče na podlagi vsebine potrdila o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in obdolžilnega predloga šteti, da je s tem smiselno predlagan tudi začasni odvzem vozniškega dovoljenja.

Ker glede na pojasnjeno v predmetni zadevi v odsotnosti izrecnega predloga za začasen odvzem vozniškega dovoljenja, ki bi bil vložen hkrati z obdolžilnim predlogom niso bile izpolnjene procesne predpostavke za izdajo sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja z dne 29. 3. 2019, je pritožbeno sodišče zagovornikovi pritožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru obdolženčevega zagovornika zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja ugodilo ter posledično (ob izkazani neodpravljivi pomanjkljivosti obdolžilnega predloga oz. odsotnosti predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja) sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja PR 445/2019 z dne 29. 3. 2019 razveljavilo ter odločilo, da se začasno odvzeto vozniško dovoljenje nemudoma vrne obdolžencu (četrti odstavek 163. člena ZP-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zagovornikovemu ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja ugodi tako, da se sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja PR 445/2019 z dne 29. 3. 2019 razveljavi in se obdolžencu vozniško dovoljenje nemudoma vrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor obdolženčevega zagovornika zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja z dne 29. 3. 2019, ter obdolžencu naložilo plačilo sodne takse v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa.

2. Zoper tak sklep se pritožuje obdolženčev zagovornik zaradi kršitev načela zakonitosti po 28. členu Ustave RS ter kršitev materialne določbe 113.a člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter začasno odvzeto vozniško dovoljenje vrne obdolžencu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje po prejemu obdolžilnega predloga, v katerem se obdolžencu očita storitev prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ocenilo, da so izpolnjeni pogoji za začasni odvzem vozniškega dovoljenja in je obdolžencu s sklepom z dne 29. 3. 2019 začasno odvzelo vozniško dovoljenje. V ugovoru zoper sklep z dne 29. 3. 2019 je zagovornik sodišču očital, da ni opravilo prisoje izpolnjevanja pogojev za odvzem vozniškega dovoljenja ter izpostavil, da predlagatelj z vloženim vloženim obdolžilnim predlogom ni predlagala tudi začasnega odvzema vozniškega dovoljenja.

5. Kot izhaja iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče slednje ugovorne navedbe štelo za neutemeljene, saj je ob upoštevanju vsebine obdolžilnega predloga, ki ga je prekrškovni organ vložil v roku petih dni, kot to določa prvi odstavek 113. člena ZP-1, in dejstva, da je bilo obdolžencu na kraju ugotovitve prekrška odvzeto vozniško dovoljenje in prepovedana nadaljnja vožnja ter o tem izdano potrdilo o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, ki je skupaj z zapisnikom o preizkusu alkoholiziranosti priloga obdolžilnega predloga, ocenilo, da je predlagatelj zoper obdolženca z vloženim obdolžilnim predlogom predlagal tudi začasni odvzem vozniškega dovoljenja.

6. Ob prebiranju obdolžilnega predloga v okviru presoje pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da opisu obdolžencu očitanega dejanja na list. št. 2 spisa sledijo navedbe, da je bilo obdolžencu skladno z določbami drugega odstavka 113.a člena ZP-1 začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izrečena prepoved nadaljnje vožnje, da so policisti obdolženca poučili o namenu in posledicah izrečenega ukrepa prepovedi nadaljnje vožnje po določilih 113.a člena ZP-1 ter da je bilo o izreku omenjenega ukrepa sestavljeno potrdilo, katerega obdolženec ni želel podpisati, kopija le-tega pa mu je bila vročena na kraju. Nadalje iz obdolžilnega predloga izhaja, da obdolženemu pridržanje ni bilo odrejeno, ker si je uredil prevoz, ter da je iz uradnih evidenc razvidno, da je obdolženec že bil obravnavan zaradi povzročitve prometne nesreče pod vplivom alkohola, v posledici česar mu je bilo tudi izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja v odložitvi izvršitve.

7. Iz povzete vsebine obdolžilnega predloga tako nedvomno ne izhaja izrecen in nedvoumen predlog predlagatelja, da se obdolžencu začasno odvzame vozniško dovoljenje. Obdolžencu je bilo resda na kraju ugotovitve prekrška začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izdano potrdilo o tem, iz katerega izhaja, da bo prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška zoper storilca predlagal, da se mu začasno odvzame vozniško dovoljenje in da je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja sestavni del obdolžilnega predloga. Vendar pa ta zapis v potrdilu predstavlja zgolj navedbo predvidenega postopanja organa, ki ga predlagatelj v skladu s 113.a členom ZP-1 mora opraviti, a če takega predloga naknadno dejansko ne vloži, ni mogoče na podlagi vsebine potrdila o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in obdolžilnega predloga šteti, da je s tem smiselno predlagan tudi začasni odvzem vozniškega dovoljenja. Zagovornik tako utemeljeno izpostavlja, da v skladu z določbami ZP-1 obdolžilnega predloga ni mogoče istočasno šteti tudi kot predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja in da je edina možna razlaga, da je le izrecen predlog prekrškovnega organa za začasni odvzem vozniškega dovoljenja procesna predpostavka, da lahko sodišče o tem sploh odloča, saj zakon tudi v določbah o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja sodišču ne nalaga dolžnosti, niti ne daje pravice, da bi sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja izdalo po uradni dolžnosti brez ustreznega predloga predlagatelja. Pritožbeno sodišče zato soglaša s pritožbenimi navedbami, da je z razlogovanjem, kot izhaja iz 5. in 6. odstavka obrazložitve iz izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje nedovoljeno širilo vsebino obdolžilnega predloga, ki dejansko ne vsebuje izrecnega predloga, da se obdolžencu začasno odvzame vozniško dovoljenje.

8. Ker glede na pojasnjeno v predmetni zadevi v odsotnosti izrecnega predloga za začasen odvzem vozniškega dovoljenja, ki bi bil vložen hkrati z obdolžilnim predlogom niso bile izpolnjene procesne predpostavke za izdajo sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja z dne 29. 3. 2019, je pritožbeno sodišče zagovornikovi pritožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru obdolženčevega zagovornika zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja ugodilo ter posledično (ob izkazani neodpravljivi pomanjkljivosti obdolžilnega predloga oz. odsotnosti predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja) sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja PR 445/2019 z dne 29. 3. 2019 razveljavilo ter odločilo, da se začasno odvzeto vozniško dovoljenje nemudoma vrne obdolžencu (četrti odstavek 163. člena ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

12.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSM sklep PRp 34/2015
• VSK sodba in sklep PRp 353/2011
• VSK Sodba PRp 6/2021