VSC Sklep I Cp 536/2018

Jedro

Stranki (pravdnega in nepravdnega postopka) je mogoče priznati potrebne stroške zastopanja po pooblaščencu, če pa jo zastopa istočasno več pooblaščencev - odvetnikov, so potrebni stroški postopka le stroški zastopanja enega odvetnika.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločitev v točki I izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek ″997,13 EUR″ nadomesti z zneskom ″378,24 EUR″.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v preostalem še izpodbijanem in nespremenjenem delu.

III. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da morata predlagatelja solidarno v roku 15 dni po vročitvi sklepa povrniti nasprotni udeleženki 997,13 EUR potrebnih stroškov in nagrade ter potrebne izdatke njenih pooblaščencev (točka I izreka), da predlagatelja sama trpita svoje stroške tega postopka (točka II izreka) in da morata predlagatelja solidarno v roku 15 dni po vročitvi sklepa povrniti skupne stroške tega postopka 1.877,35 EUR na TRR sodišča prve stopnje.

2. Predlagatelja sta s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje glede odločitve pod točko I izreka izpodbijanega sklepa in pod točko III izreka izpodbijanega sklepa. Navajala sta, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo petega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Spregledalo je, da je do umika predloga prišlo zato, ker je med strankami prišlo do soglasja glede zdravljenja nasprotne udeleženke. Iz zapisnika obravnave z dne 25. 4. 2018 je razvidno, da je bilo med strankami doseženo soglasje, da se bo nasprotna udeleženka ambulantno zdravila. Predlagatelj je na naroku tudi izpostavil, da verjame zagotovilom obeh pooblaščencev in izvedenke, da bo dogovor glede zdravljenja spoštovan in vsled tega predlaga izdajo sklepa o ustavitvi postopka. Do umika predloga je torej prišlo, ker je bil dosežen dogovor o zdravljenju nasprotne udeleženke. S tem je bil dosežen cilj nepravdnega postopka, umik predloga je bil neposredna posledica tega. Bistveno je, da se je sporno razmerje uredilo, kar je bil tudi cilj predmetnega postopka. Predlagatelja glede na takšno stanje nista dolžna nasprotni udeleženki povrniti stroškov postopka, primeroma opozarjata na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2568/2017. Navajala sta še, da so bile okoliščine, ki so narekovale sprožitev postopka, resnične, ukrepanje je bilo nujno, to je podprto z zdravniškim mnenjem, uradnim zaznamkom razpravljajoče sodnice in drugimi listinami. Do umika predloga je prišlo, ko je izvedenka predstavila in potrdila dejstva, ki zadevajo predvideno zdravljenje nasprotne udeleženke, izvedenka je potrdila, da je ambulantno zdravljenje primeren način zdravljenja za nasprotno udeleženko. Do umika predloga je prišlo v sporazumu z nasprotno udeleženko, obljubljeno je bilo, da se bo nasprotna udeleženka zdravila, predlagatelja pa sta to verjela. Po mnenju pritožbe ni izpolnjen pogoj za prisoditev stroškov v smislu petega odstavka 35. člena ZNP, sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti splošno določbo prvega odstavka 35. člena ZNP, ki določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške. Navajala sta še, da je nasprotna udeleženka stroške priglasila prepozno, zaradi česar jih sodišče ne bi smelo priznati. Tretji odstavek 163. člena ZPP določa, da mora stranka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. S takšno določbo je dejansko določen zakonski rok za izvedbo procesnega opravila - priglasitve stroškov in takih rokov sodišče ne more podaljševati. V predmetni zadevi je bila pred ustavitvijo postopka izvedena obravnava in na njej je prišlo do umika predloga, zaradi česar je bilo povrnitev stroškov potrebno zahtevati do konca obravnave 25. 4. 2018, česar pa nasprotna udeleženka ni storila. Predlagatelja sta izpodbijala tudi višino priznanih stroškov pod točko I izreka sklepa sodišča prve stopnje. Navajala sta, da nasprotna udeleženka ni upravičena do povračila odvetniških stroškov za zastopanje po dveh odvetnikih v postopku. Četudi ima stranka več odvetnikov, je upravičena le do povračila stroškov za zastopanje po enem odvetniku in je tudi po tem načelu nasprotna udeleženka upravičena zgolj do povrnitve stroškov, ki so bili za postopek potrebni, potrebno pa je bilo zastopanje po enem odvetniku, torej je lahko upravičena do povrnitve stroškov za zastopanje po enem odvetniku.

3. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ni resnična pritožbena trditev, da je umik predloga posledica med nepravdnima strankama doseženega soglasja, oziroma dogovora o rešitvi njunega razmerja, da to izhaja iz zapisnika o naroku 25. 4. 2018.

Zapisnik o naroku z dne 25. 4. 2018 (listna št. 218-220) ne potrjuje obstoja nikakršnega dogovora o ureditvi razmerja med strankami nepravdnega postopka, niti da je izjava predlagateljev o umiku predloga posledica takšnega dogovora, prav tako ne, da je umik predloga posledica doseženega cilja nepravdnega postopka, skratka pritožbeno zatrjevan sporazum ni bil dosežen. Zato pritožbeno izpostavljen sklep VSL II Cp 2568/2017 ni pravno upošteven, ker ne obravnava primerljive zadeve.

Na podlagi podatkov v sodnem spisu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je v predmetnem nepravdnem postopku sodišče s sklepom Pr 11/2018 z dne 25. 4. 2018, ki je postal pravnomočen 13. 7. 2018 v zvezi s sklepom VSC II Cp 346/2018, ustavilo postopek zaradi umika predloga.

6. Ko v nepravdnem postopku predlagatelj umakne predlog, ne da bi se pred tem dogovorno uredilo medsebojno razmerje, ki je predmet nepravdnega postopka, sodišče postopek ustavi. S tem nastane procesna situacija, ki ni bistveno različna od tiste, ki nastane v pravdnem postopku zaradi umika tožbe. Določba 35. člena ZNP ne ureja vseh procesnih razmerij, ki vplivajo na stroške nepravdnega postopka, ne ureja situacije, ko zaradi umika predloga sodišče ne odloči meritorno, temveč postopek ustavi.

Določba 37. člena ZNP napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kadar določene situacije ne urejajo določbe ZNP. V konkretnem primeru je pravna podlaga za odločitev o stroških postopka prvi odstavek 158. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, niso pa pravna podlaga določbe 35. člena ZNP, kakor je to zmotno navedlo sodišče prve stopnje v točki 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP mora tako predlagatelj, ki umakne predlog v nepravdnem postopku, povrniti nasprotni udeleženki stroške nepravdnega postopka.

7. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da je nasprotna udeleženka stroške priglasila prepozno.

Na podlagi podatkov v spisu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je na naroku 25. 4. 2018 (sreda), na katerem sta obe nepravdni stranki zahtevali smiselno povrnitev stroškov postopka, sodišče prve stopnje tako predlagateljema kot nasprotni udeleženki podelilo rok 3 dni za vložitev stroškovnikov in da sta stroškovnika obeh prispela k sodišču 30. 4. 2018 (ponedeljek), torej v podeljenem roku in pravočasno.

Sodišče prve stopnje je tako obe nepravdni stranki obravnavalo enako. Tretji odstavek 163. člena ZPP res določa, da mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najkasneje na obravnavi, ki je bila pred odločitvjo o stroških. Torej je zakonski rok določen za zahtevo za povrnitev stroškov postopka in ga sodišče ne sme podaljševati. Vendar pa po presoji pritožbenega sodišča ne more iti v škodo stranke dejstvo, da je sodišče rok za vložitev stroškovnikov za pred koncem naroka zahtevano povrnitev stroškov podaljšalo, zato je pritožbeno sodišče presodilo, da nasprotna udeleženka stroškov ni priglasila prepozno.

8. Pritožba pa utemeljeno izpodbija višino nasprotni udeleženki priznanih stroškov postopka. Stranki (pravdnega in nepravdnega postopka) je mogoče priznati potrebne stroške zastopanja po pooblaščencu, če pa jo zastopa istočasno več pooblaščencev - odvetnikov, so potrebni stroški postopka le stroški zastopanja enega odvetnika.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je nasprotna udeleženka najprej pooblastila za zastopanje Odvetniško družbo ..., oziroma odvetnika J. O. in da je odgovor na predlog v imenu nasprotne udeleženke vložil odvetnik J. O. Nato pa je z vlogo z dne 28. 3. 2018 (listna št. 124) priglasil pooblastilo za zastopanje nasprotne udeleženke še odvetnik R. T. in vložil tri pripravljalne vloge, oba odvetnika pa sta pristopila na narok 25. 4. 2018 in priglasila sta vsak svoje stroške ter vložila vsak svoj stroškovnik (listna št. 224 in 227).

Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča nepravilno in zato neutemeljeno priznalo stroške nasprotni udeleženki v obsegu stroškov zastopanja po obeh pooblaščencih - odvetnikih. Potrebni stroški nasprotne udeleženke za zastopanje po odvetniku obsegajo nagrado po stroškovniku odvetnika J. O., ki je od vsega začetka tega nepravdnega postopka zastopal nasprotno udeleženko in po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so stroški za zastopanje tega pooblaščenca znašali 374,64 EUR, in da so potrebni stroški nasprotne udeleženke tudi njeni materialni stroški za prihod na narok 25. 4. 2018 v znesku 3,60 EUR, znašajo potrebni stroški nasprotne udeleženke 378,24 EUR in toliko ji morata povrniti predlagatelja.

9. Predlagatelja sta v pritožbi izpodbijala tudi odločitev točki III izreka sklepa sodišča prve stopnje, vendar pritožbe v tem delu nista konkretizirala. Nista izpodbijala po sodišču prve stopnje ugotovljenega dejstva, da so skupni stroški za pridobitev izvedenskega mnenja sodne izvedenke psihiatrične stroke znašali 1.877,35 EUR. Glede na uvodoma obrazloženo, da je za odločitev o stroških postopka pravna podlaga določba prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, pa je sodišče prve stopnje pravilno te stroške naložilo v plačilo predlagateljema.

10. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi predlagateljev in izpodbijano odločitev v točki I izreka sklepa sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je znesek 997,13 EUR nadomestilo v zneskom 378,24 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V preostalem delu pa je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem in nespremenjenem delu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Predlagatelja nista priglasila stroškov pritožbenega postopka.

Odgovor na pritožbo, ki ga je vložila nasprotna udeleženka pa ni v ničemer pripomogel k presoji utemeljenosti pritožbe predlagateljev, zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da stroški vložitve odgovora na pritožbo, ki jih je nasprotna udeleženka priglasila, niso potrebni stroški pritožbenega postopka, zato jih mora kriti sama (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP).

Datum zadnje spremembe:

07.03.2019

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 521/2007
• Sklep I Up 94/2009, enako tudi I Up 96/2009
• VSK sklep Cp 252/2010