VSC Sklep Cpg 170/2018

Jedro

Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede ugovora litispendence, je ostalo odprto procesno vprašanje ali ni morda odločalo o zahtevku, o katerem že teče druga pravda, kar pa predstavlja bistveno kršitev določb pravnega postopka po 12. točki druga odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče mora s sodbo odločiti o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve. Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. Prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe sodišče zavrže oziroma zavrne brez naroka. Tožeča stranka predloga za dopolnitev sodbe ni podala, zgolj na predlog stranke pa se mora, če je predlog utemeljen, izdati dopolnilno sodbo.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 476/2015 z dne 24. 4. 2018 izreklo: ″I. Ugotovi se, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 29.109,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 5.640,28 EUR od 20. 12. 2013 dalje do plačila in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 23.469,44 EUR od 16. 04. 2016 dalje do plačila. II. Ugotovi se, da obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 22.035,00 EUR.III. Medsebojni terjatvi se pobotata do višine 22.035,00 EUR.IV. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 44296/2015 z dne 16. 04. 2015 ostane v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki znesek 16.914,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2018 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 5. 2015 dalje do plačila. V. Tožena stranka je dolžna poravnati tožeči stranki 966,22 EUR pravdnih stroškov v roku 15. dni od prejema sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno povrnitev stroškov dalje do plačila.″

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja: (-) da je bila med pravdnima strankama sklenjena izvajalska pogodba številka PO-13/040, po kateri se je tožena stranka kot naročnik in tožeča stranka kot izvajalec zavezala prevzeti v izvedbo dela, in sicer izvedbo fasade na objektu ..., pri čemer je bila vrednost del 72.000,00 EUR in sta sedaj pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo v smislu 619. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ); (-) da med strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka za toženo stranko določena dela na objektu ... opravila, nadalje ni bilo sporno, da so se dela začela dne 21. 11. 2013 ter da je tožeča stranka zaradi neplačil tožene stranke objekt zapustila s 13. 2. 2014, tožena stranka tudi ni prerekala, da je tožeča stranka toženi pošiljala poročila o delu po elektronski pošti z obračunom del; (-) da je tožeča stranka toženi stranki izstavila štiri račune za opravljena dela; (-) da tožena stranka ni nasprotovala izstavljenemu računu št. 082/2013, za katerega je navajala, da je pravilno izstavljen in ima tudi priloge in iz obračunov 0-13-029/2 in 0-13-29/1 izhaja vrednost del 5.640,28 EUR, ki so opravljena od 2. 12. 2013 do 7. 12. 2013; (-) da je tožeča stranka izstavila še račune št. 10/2014, 11/2014 in 1/2015, izvedba del izhaja iz obračuna O-13-029/5 z dne 15. 2. 2014, ki ga je potrdil glavni naročnik T. B. in sicer celo v večjih količinah, kot jih je tožeča stranka izkazovala do tožene stranke v obračunu O-13-029/5 z dne 15. 2. 2014, ki glasi na znesek 29.109,72 EUR, pri čemer je od navedenega zneska že odštet zaračunan znesek 5.876,00 EUR (namesto pravilno 5.640,28 EUR po računu 082/2013) in ob zmanjšanju zneska 29.109,72 EUR za 5.640,28 EUR je utemeljena terjatev po računu 010/2014 v višini 23.469,44 EUR; (-) terjatvi po računih 11/2014 in 1/2015 nista utemeljeni; (-) sodišče je ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 29.109,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 5.640,28 EUR od 20. 12. 2013 dalje do plačila in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 23.469,44 EUR od 25. 2. 2014 dalje do plačila; (-) da je tožena stranka trdila, da je terjatev tožeče stranke prenehala s pobotom, ker je že pred začetkom del bilo dogovorjeno, da tožeča stranka najprej z delom v A. pokrije dolg do tožene stranke iz poslov in sicer sanacija Vrtca M., dela na objektu Bolnica ..., dela na Vrtcu S., dela na objektu Vrtec I. in dela na Vrtcu B., iz katerih ji je dolgovala skupaj 22.035,00 EUR, ki pa so sicer predmet spora, ki teče pod I Pg 732/2015; (-) sodišče je toženi stranki priznalo terjatev do tožeče stranke v višini 22.035,00 EUR; (-) na dan glavne obravnave dne 24. 4. 2018 terjatev tožeče stranke do tožene stranke po obračunanih zakonskih zamudnih obrestih znaša 38.949,45 EUR in je to terjatev sodišče pobotalo z nasprotno terjatvijo tožene stranke do višine 22.035,00 EUR (tožena je uveljavljala le glavnico in ne obresti), pri čemer je tožena stranka tožeči stranki dolžna plačati še znesek 16.914,45 EUR, in sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2018 dalje do plačila;

3. Zoper to sodbo je po svoji pooblaščenki tožena stranka vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega in sodbo izpodbija v tč. I., III., IV. in V. izreka ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijano sodbo v tč. I., III., IV. in V. ter odloči, da se ugotovi, da se medsebojni terjatvi pravdnih strank pobotata do višine vtoževane terjatve, posledično pa se celotni tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov tožene stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka dalje do plačila.

4. Tožena stranka ni priglasila stroškov pritožbe.

5. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Pritožba predvsem očita sodišču prve stopnje, da bi moralo o pobotnem ugovoru tožene stranke glede medsebojnih terjatev med pravdnima strankama (ki ga je slednja uveljavljala do višine vtoževane terjatve tožeče stranke) odločiti ne glede na dejstvo, da je zakoniti zastopnik tožene stranke na naroku dne 21. 06. 2016 navedel, da so te terjatve, kar niso bile pobotane pred pravdo, predmet drugega spora, ki teče me pravdnima strankama pod opr. št. I Pg 732/2015, v kateri nastopa G. I. kot tožeča stranka, P. pa kot tožena stranka. Ne gre spregledati, da je tožena stranka v tem postopku uveljavljala predpravdno pobotanje vseh terjatev med pravdnima strankama ter da sta se pravdni stranki dogovorili, da si medsebojno ne bosta izdajali računov, saj se terjatve ne bodo poravnavale virmansko, ampak s kompenzacijo. V postopku pod I Pg 732/2015 izterjuje tožena stranka plačilo škode zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določil po 13. 02. 2014 glede objekta ..., zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zaključek, da do kompenzacije teh terjatev pred pravdo ni prišlo, nadalje pa glede pobotnega ugovora tožene stranke ne obstaja litispendenca.

8. Pritožba uveljavlja v zvezi s pobotnim ugovorom glede terjatev med toženo in tožečo stranko kršitev iz 339. člena ZPP (absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka) ter kršitev iz 341. člena ZPP (nepravilno uporabo materialnega prava).

9. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe o uradni dolžnosti, ko pritožbeno sodišče pazi na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki točki drugega odstavka 339. člena ZPP) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ugotavlja, da sta se sodišču prve stopnje pripetili bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 12. točki in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Tožena stranka je v postopku trdila, da zaradi spornosti terjatev iz poslov sanacija Vrtca M., dela na objektu Bolnica ..., dela na Vrtcu S., dela na objektu Vrtec I. in dela na Vrtcu B. te terjatve vtožuje v postopku pod I Pg 732/2015, ker pred pravdo niso bile pobotane in tam tožena stranka tudi vtožuje škodo, ki ji jo tožeča stranka povzročila zaradi predčasnega odhoda z objekta v L., kar je sodišče prve stopnje tudi povzelo v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

11. Ne glede na takšne ugotovitve pa je sodišče prve stopnje štelo, da tožena stranka uveljavlja procesni pobotni ugovor in se pri tem ni opredelilo do ugovora litispendence, kot ga je uveljavljala tožeča stranka v svoji vlogi z dne 21. 6. 2016 (listna številka 59 spisa).

12. S tem ko se ni opredelilo glede ugovora litispendence, je ostalo odprto procesno vprašanje ali ni morda odločalo o zahtevku, o katerem že teče druga pravda, kar pa predstavlja bistveno kršitev določb pravnega postopka po 12. točki druga odstavka 339. člena ZPP.

13. Na obstoj litispendence mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, v konkretnem primeru pa je tožeča stranka izrecno sama uveljavljala ugovor litispendence, pa sodišče prve stopnje glede tega sploh ni opravilo preizkusa in o tem sploh nima razlogov, kar pomeni tudi bistveno kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Prej navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka se je sodišču prve stopnje pripetila tudi iz razloga, ker v sodbi samo ugotovi, da se pobotna terjatev uveljavljala po navedbah zakonitega zastopnika tožene stranke v drugem postopku (29. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), pa vendarle odloča o obstoju pobotne terjatve (30. točka obrazložitve).

15. Pritožba pa opozarja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je odločalo o procesnem pobotnem ugovoru, ki ga tožena stranka naj ne ni postavila, kar pa pomeni, da naj bi odločalo v nasprotju z določbo 2. člena ZPP, ki določa, da v pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov.

16. Pritožbeno sodišče mora pojasniti pojem procesnega pobotnega ugovora.

17. Če tožena stranka v pravdi ugovarja v pobot svojo nasprotno terjatev, opravlja s tem ″posel materialnega prava″; istočasno pa tudi procesno dejanje, ko predlaga, naj sodišče pri odločitvi upošteva pobotanje. Po procesni teoriji zahteva tožena stranka z ugovorom v pobot ugotovitev svoje nasprotne terjatve in uporabo te terjatve za pobotanje. Tožena stranka s tem uveljavlja svoj nasprotni zahtevek, sodišče pa mora o njem odločiti. Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba niti nasprotna tožba, ampak specifično uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za obrambne namene. Zato mora biti ta določen, stranka ga mora postaviti sama oziroma se njegov obstoj ne more domnevati (2. člen ZPP).

18. Ali je tožena stranka uveljavljala procesni pobotni ugovor, kot je zgoraj pojasnjeno, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne obrazloži.

19. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da sodišče prve stopnje o delu tožbenega zahtevka nad 29.109,72 EUR s pripadki do vtoževanih 55.464,12 EUR s pripadki sploh ni odločilo.

20. Sodišče mora s sodbo odločiti o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve.¹ Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. Prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe sodišče zavrže oziroma zavrne brez naroka.² Tožeča stranka predloga za dopolnitev sodbe ni podala, zgolj na predlog stranke pa se mora, če je predlog utemeljen, izdati dopolnilno sodbo.

21. Glede na pojasnjeno je bilo pritožbi ugoditi iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katerega je pravilno opozorila pritožba, ki trdi, da procesnega pobotnega ugovora tožena stranka ni postavila, pa tudi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče ugotovilo ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti in se zato pritožbeno sodišče glede drugih pritožbenih navedb ne opredeljuje.

22. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (354. člen ZPP), saj ugotovljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne more samo odpraviti, ker bi v nasprotnem stranki prikrajšalo za pravico do pritožbe (25. člen Ustave Republike Slovenije), ko bi samo ugotavljalo ali je tožena stranka postavila procesni pobotni ugovor ali je uveljavljala predpravdni pobotni ugovor. Vse to je mogoče ugotoviti le na podlagi ustreznega materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP, kar pa je po stališču pritožbenega sodišča primarna naloga sodišča prve stopnje.

23. Pritožbeno sodišče poudarja, da je moralo ob svoji presoji glede utemeljenosti pritožbe upoštevati, da je v primeru, ko se ugodi pritožbi v zvezi s pobotno terjatvijo, potrebno zagotoviti tudi procesne pogoje za odločitev o pobotnem ugovoru, kar pa narekuje pritožbenemu sodišču, da razveljavi sicer nesporni del sodbe (II. točka izreka) glede obstoja terjatve tožene stranke, ker sicer v ponovljenem postopku sodišče prve stopnje ne bi moglo ravnati skladno s procesno zahtevo, da je izrek sodbe v primeru procesnega pobotnega ugovora (praviloma) tričlenski.³

24. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nato ugotavljati dejansko stanje glede na uveljavljen tožbeni zahtevek in/ali predpravdni ali procesni pobotni ugovor ter na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabiti materialno pravo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, slednji pa se glasita: 1. navedba sodbe (sklepa), zoper katero se vlaga; 4. podpis pritožnika), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ Prvi odstavek 310.člena ZPP.
² 325.člen ZPP.
³ Primerjaj sodba in sklep VS RS III Ips 41/2012 z dne 23. 5. 2014.

Datum zadnje spremembe:

15.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep II DoR 7/2015
• VSC Sklep III Cpg 150/2021
• VSC sklep Cp 1464/99