VSC Sodba Cpg 139/2018

Jedro

Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da z izpodbijano prodajo ni bilo zmanjšano čisto premoženje tožeče stranke kot stečajnega dolžnika, saj je tožeča stranka za prodano vozilo prejela toliko kot je glede na stanje vozila in stanje na trgu vozil bilo mogoče in tako je pravilen nadaljnji materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da ob izostalosti objektivnega pogoja izpodbojnosti po 1. točki prvega odstavku 271. člena ZFPPIPP ni potrebno ugotavljati še obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIP, saj morata za utemeljenost izpodbojne tožbe in povračilnega zahtevka biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.

Tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek gradi na dejstvu, da naj bi tožena stranka pridobila vozilo za majhno vrednost in da je zato prodajna pogodba izpodbojna že zgolj ob obstoju objektivnega pogoja izpodbojnosti po drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP, vendar pa se je v postopku izkazalo, da temu ni tako, saj majhne vrednosti ne more predstavljati plačilo 20.000 EUR, ki je povsem približek izvedenčevi ugotovljeni tržni vrednosti, temveč bi o majhni vrednosti lahko govorili le, če bi šlo za nižji, simbolični znesek, ki bi znatno odstopal od kupnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki nosita sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 468/2016 z dne 16. 4. 2018 izreklo: ″I. Primarni zahtevek tožeče stranke, ki glasi: ″1. V razmerju med stečajnim dolžnikom E. G. - v postopku osebnega stečaja, L., prej P. in toženo stranko J. d.o.o., mat. št. ..., se razveljavi učinek prodaje in prenosa lastninske pravice na vozilu: Tovorno vozilo, Mercedes Benz, tip: Actros 4141 B 41, št. Šasije WDB9333141L233252, leto izdelave 2008, po računu št. 11300061 z dne 16. 10. 2013, na podlagi katerega je tožeča stranka toženi stranki prodala navedeno vozilo za znesek 20.000,00 EUR. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni izročiti premičnino: Tovorno vozilo, Mercedes Benz, tip: Actros 4141 B 41, št. Šasije WDB9333141L233252, leto izdelave 2008 ter izročiti listine na podlagi katerih bo mogoče prepisati lastništvo na predmetni premičnini s tožene stranke na tožečo stranko, sicer predmetno listino nadomesti ta sodba, po poteku paricijskega roka, pod izvršbo. 3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila ″se v celoti zavrne kot neutemeljen. II. Podredni zahtevek, ki glasi: ″1. V razmerju med stečajnim dolžnikom E. G. - v postopku osebnega stečaja, prej P. in toženo stranko J. d.o.o., mat. št. ..., se razveljavi učinek prodaje in prenosa lastninske pravice na vozilu Tovorno vozilo, Mercedes Benz, tip: Actros 4141 B 41, št. Šasije WDB9333141L233252, leto izdelave 2008, po računu št. 11300061 z dne 16. 10. 2013, na podlagi katerega je tožeča stranka toženi stranki prodala navedeno vozilo za znesek 20.000,00 EUR; 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki, iz naslova razveljavitve učinkov prodaje, poravnati denarno nadomestilo v vrednosti po razliki med prodajno in tržno vrednostjo na dan izdaje sodne odločbe, in sicer v znesku 50.000,00 EUR. 3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila,″ se v celoti zavrne kot neutemeljen. III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti nastale pravdne stroške v znesku 4.163,83 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za njegovo izpolnitev dalje do plačila, pod izvršbo.

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja: (-) da je tožeča stranka pojasnila, da je predlog za stečajni postopek nad sedaj toženo stranko kot stečajnim dolžnikom bil vložen dne 28. 8. 2015, ki se v skladu z določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) šteje kot dan uvedbe stečajnega postopka in po določbi 269. člena in 391. člena ZFPPIPP obdobje izpodbojnosti stečajnega dolžnika tako obsega obdobje od 28. 08. 2012 (36 mesecev pred dnem uvedbe stečajnega postopka 28. 8. 2015) do začetka postopka osebnega stečaja nad dolžnikom; (-) da je tožeča stranka navajala, da je kot prodajalec s toženo stranko sklenila prodajno pogodbo, na podlagi katere ji je pod tržno vrednostjo prodala tovorno vozilo Mercedes Benz, tip: Actros 4141 B 41, št. Šasije WDB9333141L233252, leto izdelave 2008, in sicer po računu št. 11300061 z dne 16.10.2013 za 20.000,00 EUR (torej v okviru treh let pred uvedbo stečajnega postopka); (-) da je bila prodaja izvedena z izstavitvijo računa št. 11300061 z dne 16.10.2013 in izročitvijo vozila v last in posest, pri tem pa je prodaja bila izvedena za majhno vrednost, saj je tržna vrednost vozila ob prodaji presegala 70.000,00 EUR in kupnina (znesek brez DDV po računu) ni dosegala niti tretjine vrednosti, pri čemer je razlika med prodajno in tržno vrednostjo razvidna tudi iz dejstva, da je tožeča stranka dne 9. 10. 2013 po računu št. 11300056 kupcu A. d.o.o. prodala vozilo - tovorno vozilo, Mercedes Benz, tip: Actros 4141 B prekucnik, št. šasije WDB9333141L272173, leto izdelave 2007 (torej eno leto starejše vozilo istega tipa) za znesek 63.114,75 EUR (neto vrednost po računu brez DDV) in glede na dejstvo, da je bilo to vozilo še leto starejše od vozila po računu št. 11300061, je torej tržna vrednost vozila, ki ga je tožeča stranka prodala toženi stranki, vsaj 70.000 EUR (neto vrednost brez DDV); (-) tožeča stranka je trdila, da je zaradi te prodaje vozila, ki jo je tožeča stranka štela za majhno vrednost (prodajna cena ne dosega niti 1/3 tržne vrednosti), bila oškodovana stečajna masa za 50.000,00 EUR, saj je tožeča stranka za vozilo iztržila bistveno manj, kot bi lahko, posledično pa so bili oškodovani upniki stečajnega dolžnika; (-) nadalje je tožeča stranka trdila, da se je s to prodajo zmanjšala stečajna masa in je izkazan objektivni pogoj izpodbojnosti, v posledici česar bo tudi poplačilo upnikov manjše kot bi bilo sicer, saj stečajna masa ne zadošča za poplačilo vseh upnikov; (-) tožeča stranka je navajala, da je na podlagi določila drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP opisano pravno dejanje izpodbojno, ne glede na to ali je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, vedela ali morala vedeti, da je dolžnik insolventen, s čimer je podan tudi subjektivni pogoj izpodbojnosti; (-) tožeča stranka je hkrati z izpodbojno tožbo vložila povračilni zahtevek na vračilo vozila oziroma podredno na plačilo zneska v razliki dejanske vrednosti prodanega vozila v znesku 50.000,00 EUR; (-) da je tožena stranka odgovorila, da v času sklenitve posla, niti prej, ni mogla vedeti, da je morebiti prodajalec insolventen ali prezadolžen, saj je bilo tovorno vozilo prodano dne 16. 10. 2013, stečajni postopek nad tožnikom pa se je pričel šele več kot dve leti kasneje, to je dne 23. 2. 2016; (-) da je tožena stranka prerekala navedbe tožeče stranke, da naj bi tovorno vozilo bilo prodano za majhno vrednost in da naj bi tržna vrednost presegala 70.000,00 EUR, ter da kupnina ni dosegla niti tretjine vrednosti, kot jo je imelo tovorno vozilo na dan prodaje, saj tovorno vozilo ni bilo novo, ampak rabljeno, pri čemer je potrebno upoštevati letno amortizacijo, ki za tovrstni tovornjak znaša okoli 15 % letno in bi ob upoštevanju, da je znašala cena novega tovornjaka v letu 2008 105.000,00 EUR, znašala knjigovodska vrednost v času ″sporne″ prodaje okoli 25.000,00 EUR; (-) da je tožena stranka trdila, da se je tovornjak prodajal z okvarjenim menjalnikom in nekaterimi manjšimi poškodbami, kot izhaja iz priloženih fotografij, zato so neresnične trditve, da je bil tovornjak prodan za majhno vrednost, pri tem pa toženi stranki ni bilo poznano pod kakšnimi pogoji je bilo prodano tovorno vozilo kupcu A. d.o.o., tako da se s prodajo tovornega vozila toženi stranki ni z ničemer oškodovala stečajna masa in tožeča stranka ne bi s prodajo iztržila prav nič več, kot je to plačala tožena stranka, upniki z izvedenim pravnim poslom - prodaje tovornega vozila med pravdnima strankama niso bili oškodovani, niti ni bila oškodovana stečajna masa stečajnega dolžnika; (-) tožena stranka je še pojasnila, da je vozilo bilo prodano 28. 10. 2013 kupcu D. na K. za kupnino 22.000,00 EUR, pri čemer je tožena stranka zaslužila 2.000,00 EUR in kupec iz K. prav tako ni plačal cene, kot tožeča stranka meni, da je bila tržna cena za tovorno vozilo; (-) tožeča stranka je vztrajala, da gre pri izpodbijanem poslu za posel, pri katerem je sedaj tožena stranka prejela premoženje tožeče stranke za majhno vrednost, bila pa je tožeča stranka v času prodaje prezadolžena, izpolnjeni pa so bili vsi zakonski znaki insolventnosti, kot jih določa ZFPPIPP v 14. členu, sicer pa je poudarila, da vedenje tožene stranke o insolventnosti dolžnika, ni zakonski pogoj za izpodbojnost predmetnega dejanja;(-) tožena stranka je dodala, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o izpolnitvi majhne vrednosti po določbi drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP in je bila cena, ki jo je tožena stranka plačala za tovorno vozilo, tržna cena, glede na stanje tovornega vozila, ki je bilo rabljeno in poškodovano, saj je tovorno vozilo imelo poškodovan menjalnik, ravno tako pa je imelo poškodbe na samih pnevmatikah, blatnikih, kar je vse vplivalo na ceno tovornega vozila in cena za tovorno vozilo v stanju, kot je bilo (kupovalo se je po sistemu videno-kupljeno in z okvaro menjalnika, kar vse izhaja iz računa);

3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje in presodilo: (-) da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka od G. E. s.p., sedaj tožeče stranke in stečajnega dolžnika, kupila tovorno vozilo Mercedes, tip Actros 4141 B 41, št. šasije WDB9333141L233252, leto izdelave 2008, kar izhaja tudi iz računa št. 11300061 z dne 16. 10. 2013, in sicer v okviru treh let pred uvedbo stečajnega postopka; (-) da je bila prodaja izvedena z izstavitvijo računa, njegovim plačilom in izročitvijo vozila v last in posest tožene stranke; (-) da niso podani pogoji po 271. členu ZFPPIPP, saj ni izpolnjen že pogoj po 1.točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP, ki določa, da je pravno dejanje stečajnega dolžnika izvedeno v obdobju izpodbojnosti izpodbojno, če je bila posledica tega dejanja bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, bodisi da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, saj ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika; (-) na podlagi skladnih in prepričljivih izpovedb prič B. G., A. K. in E. G. za stečajnega dolžnika, izhaja, da je vozilo, ki je bilo prodano, bilo v slabem stanju z okvaro menjalnika, pri čemer je E. G. pojasnil, da je vozilo prodal za 20.000,00 EUR, ker je bilo karambolirano in menjalnik je bil v okvari ter ni bilo vozno; (-) sodišče je ugotovilo, da je bilo vozilo v času prodaje 16. 10. 2013 v okvari in zato dejansko bistveno manj (tržno) vredno od primerljivih brezhibnih vozil, kar izhaja tudi iz mnenja izvedenca, da je ob upoštevanju okvar na vozilu na dan 16. 10. 2013 znašala vrednost spornega vozila 23.889,76 EUR; (-) da je po oceni sodišča, dosežena cena v višini 20.000,00 EUR (24.400,00 EUR z DDV), tržno primerna in s prodajo spornega vozila ni bila zmanjšana čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika in zato ni presojalo dodatnega pogoja ali je tožena stranka ob prodaji vedela ali bi morala vedeti, da je tožeča stranka insolventna; (-) sodišče je zavrnilo tako primarni (vozila tožena stranka tako nima več), kot sekundarni tožbeni zahtevek kot neutemeljen.

4. Zoper sodbo je po svojem pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odloči, da se podrednemu tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo celotne stroške postopka, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

6. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita in predlaga, da pritožbeno sodišče zato pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožena stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Pritožba meni, da je sodišče prve stopnje napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, napačno uporabilo materialno pravo ter storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka

10. Pritožba pojasnjuje, da je tožeča stranka vložila pripravljalno vlogo kot pripombe na izvedensko mnenje izvedenca in menila, da je strošek starega menjalnika z montažo kot to izhaja iz predračuna, ki ga je dala družba P. d.o.o. kot pooblaščeni serviser vozil Mercedes benz iz Ljubljane, le 7.442,00 EUR, skupaj z DDV, torej vrednost tovornega avta ne bi mogla biti kar za 27.902,13 EUR manjša, temveč očitno le največ za 7.443,00 EUR. Po stališču pritožbe je neupravičeno upoštevanje 4 blatnikov v vrednosti 2.852,36 EUR pri manj vrednosti vozila. Sicer pa pritožba opozarja, da je izvedenec na obravnavi potrdil verodostojnost ponudbe družbe P. d.o.o, ki je uradni pooblaščeni Mercedesov serviser in ne kar nek avtomehanik. Glede na izvedensko mnenje je torej očitno glede na vrednost, ki jo omenja izvedenec, ta lahko zmanjšana le za 7.443,00 EUR in torej v primeru okvare menjalnika ne more biti znižana za vrednost novega menjalnika skupaj z DDV 27.902,13 EUR, temveč le za vrednost popolnoma obnovljenega menjalnika, ki ga družba P. d.o.o. vgradi z enoletno garancijo, pa tudi sicer tožena stranka ni dokazala, da je bilo potrebno menjalnik sploh menjati. Sodna praksa je taka, da je dokazovanje o stanju vozila, morebitnih poškodbah in okvarah ne samo na splošno, temveč konkretno s slikami, poročili mehanikov in tudi ne samo s pričevanjem prič, ki so bile vpletene v sporno prodajo, v celoti dokazno breme tožene stranke. Jasno pa je, da se kot dokaz ne more upoštevati izpovedba stečajnega dolžnika, ki je v sporni zadevi sodeloval, niti ne slabe slike, na katerih se nič ne vidi, temveč bi to lahko bil pregled strokovnjaka in slike ter druga potrebna dokumentacija, ki bi dokazovala dejansko stanje vozila, ne pa tako stanje, ko omogoča zamegljevanje dejanske situacije, ki omogoča malverzacije.

11. Pritožba še očita, da se sodišče prve stopnje ni opredeljevalo do drugih pogojev za utemeljitev izpodbojnega zahtevka, ki po mnenju tožeče stranke prav tako obstajajo, zato je v celoti na mestu ugoditev podrednemu zahtevku.

12. Zaradi vsega navedenega je bilo poleg zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tudi napačno uporabljeno materialno pravo in bistveno kršena določila ZPP, saj je sodišče z navedenim tudi kršilo 14. in 15. točko 339. člena ZPP.

13. Pritožba ima prav, da je tožeča stranka podala pripombe na izvedensko mnenje in v zvezi s tem predložila tudi Ponudbo 01-18000650 družbe P. d.o.o. z dne 8. 3. 2018 (listina A 31), ki je bila preizkušena na naroku dne 16. 4. 2018 v zvezi ustnim dopolnjevanjem izvedenskega mnenja in drži, da je izvedence pojasnil, da je družba P. d.o.o. pooblaščeni serviser za popravilo tovornih vozil kot je vozilo, ki je predmet sporne prodaje, toda pritožba ne pove, da je izvedenec še pojasnil, da P. d.o.o. posledično tudi ustrezno jamči za kvaliteto vgrajenega rabljenega izdelka in to je po mnenju pritožbenega sodišča bistvena okoliščina, ki ne more omajati izvedenčevega mnenja, ki je pojasnil, da mora on pri ocenjevanju vrednosti menjalnika upoštevati nov izdelek.

14. Pritožnik zmotno meni, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da je tovorno vozilo bilo okvarjeno, saj je pritrditi sodišču prve stopnje, da v situaciji, ko niti tožeča stranka niti tožena stranka nimata drugih listinskih dokazov o stanju vozila, razen zapisa v računu, da je menjalnik okvarjen, treba to stanje ugotavljati s pomočjo drugih dokazov, v konkretnem primeru s pričami, pa tudi z zaslišanjem tožeče stranke, za katero pritožba zmotno meni, da njena izpovedba sploh ne bi smela biti upoštevna, saj je na tožeči stranki dokazno breme o stanju vozila, ne na toženi stranki, ker ona zatrjuje, da je bilo vozilo v takšnem stanju, da je bilo vredno 70.000,00 EUR. Ker drugega dokaza tožeča stranka ni ponudila, je sodišče prve stopnje utemeljeno dopustilo in izvedlo tudi dokaz z zaslišanjem E. G., ki je potrdil slabo stanje vozila ob prodaji, njegova izpovedba pa zato ne more biti neverodostojna in še manj izpodbita z dokazom - ponudbo družbe P. d.o.o., katere vsebino je razjasnil izvedenec.

15. Tožeča stranka je imela vso možnost, da bi predlagala novega izvedenca, če je dvomila v izvedensko mnenje, pa tega ni storila, zato je sodišče prve stopnje smelo in moralo stanje vozila ob prodaji ugotavljati tudi na podlagi obstoječega izvedenčevega mnenja ter na podlagi ostalih izvedenih dokazov in pritožbeno sodišče meni, da je dejansko stanje zadosti in pravilno ugotovilo, ko je presodilo, da je vrednost vozila ob prodaji 16. 10. 2013 bila 23.889,76 EUR (z DDV pa 29.145,51 EUR).

16. Tako pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da dejansko stanje ni pravilno in popolno ugotovilo.

17. Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da z izpodbijano prodajo ni bilo zmanjšano čisto premoženje tožeče stranke kot stečajnega dolžnika, saj je tožeča stranka za prodano vozilo prejela toliko kot je glede na stanje vozila in stanje na trgu vozil bilo mogoče in tako je pravilen nadaljnji materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da ob izostalosti objektivnega pogoja izpodbojnosti po 1. točki prvega odstavku 271. člena ZFPPIPP¹ ni potrebno ugotavljati še obstoj² subjektivnega pogoja izpodbojnosti po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIP, saj morata za utemeljenost izpodbojne tožbe in povračilnega zahtevka biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.

18. Kar pa je bistveno, je to, da tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek gradi na dejstvu, da naj bi tožena stranka pridobila vozilo za majhno vrednost in da je zato prodajna pogodba izpodbojna že zgolj ob obstoju objektivnega pogoja izpodbojnosti po drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP³, vendar pa se je v postopku izkazalo, da temu ni tako, saj majhne vrednosti ne more predstavljati plačilo 20.000 EUR, ki je povsem približek izvedenčevi ugotovljeni tržni vrednosti, temveč bi o majhni vrednosti lahko govorili le, če bi šlo za nižji, simbolični znesek, ki bi znatno odstopal od kupnine.⁴

19. Neutemeljen se po navedenem pokaže pritožbeni očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da se ne da preizkusiti, tako da se sodišču prve stopnje ni pripetila očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niti katera od drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka pa je tako pavšalen, da se niti ne da pritožbeno preizkusiti.

20. Pritožba izreka o stroških pravdnega postopka ni konkretno izpodbijala, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

21. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP) .

22. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi zadeve in k odločitvi pritožbenega sodišča, zato mora tudi tožena stranka sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Določba prve točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP se glasi: ″(1) Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno: 1. če je bila posledica tega dejanja: - bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, - bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in
² Določba 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP se glasi: ″2. če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.″
³ Določba drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP se glasi: ″(2) Pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, je izpodbojno ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena.″
⁴ Primerjaj sodba VSK Cpg 154/2017 z dne 21. 9. 2017

Datum zadnje spremembe:

24.01.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 541/2015
• VSL sodba I Cp 1592/2013
• VSL sodba II Cp 4849/2010