VSC Sodba PRp 133/2018

Jedro

Drži sicer, da iz obrazložitve odločbe prekrškovnega organa izhaja ugotovitev o storitvi prekrškov, pri čemer je navedena tudi sankcija za prekršek po členu 10 Uredbe 1924/2006, kjer je predpisan razpon globe od 800,00 do 12.000,00 EUR, za prekršek po 3. točki člena 7 Uredbe 1169/2011/EU pa globa od 1.200,00 do 7.500,00 EUR. Vendar pa v nobenem primeru pritožba nima prav, da je takšen izrek sankcije zakonit, zlasti iz razloga, ker je v konkretnem primeru za vsakega izmed obeh prekrškov predpisana globa v razponu. V skladu z 2. alinejo člena 62.a ZP-1 mora sodišče po predložitvi ZSV po uradni dolžnosti preizkusiti tudi, ali je prekrškovni organ postopal v skladu s svojimi pooblastili in storilcu izrekel (določil) globo v predpisanem znesku oziroma na spodnji meji globe, ki je predpisana v materialnopravnih določbah posameznega zakona. Take kontrole pa ne more opraviti, če v odločbi ni navedeno, kakšna globa je bila določena za posamezni prekršek. Preizkusiti pa mora tudi, če je prekrškovni organ upošteval določbe člena 27 ZP-1 o steku prekrškov, česar prav tako v takem primeru, kot je obravnavani, ko je bila izrečena le enotna globa, predhodno pa nista bili določeni globi za posamezni prekršek, ne more. Tako ni dvoma, da je v skladu z 2. alinejo prvega odstavka člena 62.a ZP-1 ugotovljena kršitev materialne določbe zakona s strani prekrškovnega organa (prvi odstavek člena 27 ZP-1), kar bi že s strani prvostopnega sodišča v okviru uradnega preizkusa po vloženi ZSV terjalo spremembo odločbe prekrškovnega organa z ustavitvijo postopka o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo v hitrem postopku o prekršku na podlagi uradnega preizkusa po vloženi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) storilke z dne 3. 3. 2016 odločbo uvodoma poimenovanega prekrškovnega organa, opr. št. 7106-0071/2016-4 z dne 23. 2. 2016 zaradi prekrška po 8. alineji prvega odstavka člena 4 v zvezi z drugim odstavkom člena 4 Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o prehranskih zdravstvenih trditvam na živilih in zaradi prekrška po drugem odstavku člena 5 v povezavi s 1. alinejo točke a) prvega odstavka člena 5 Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom po uradni dolžnosti tako spremenilo, da je postopek o prekršku zaradi obeh, storilki očitanih prekrškov na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo in posledično s stroški tako ustavljenega postopka obremenilo proračun.

2. S tako odločitvijo se ne strinja prekrškovni organ in izpodbijani sodbi očita bistveno kršitev določb postopka o prekršku zaradi nerazumljivosti razlogov (8. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1) in predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni oziroma se zadeva razveljavi in vrne zadeva prvemu sodišču v ponovljen postopek.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Prvostopno sodišče je v hitrem postopku o prekršku na podlagi vložene ZSV storilke v skladu s četrtim odstavkom člena 65 ZP-1 po nepotrebnem dopolnilo dokazni postopek tako, da je sprejelo zagovor storilke dne 22. 3. 2018, čeprav je nato na podlagi uradnega preizkusa po vloženi ZSV ob upoštevanju določbe 2. alineje prvega odstavka člena 62.a ZP-1 postopek o prekršku zoper storilko zaradi kršitev materialnih določb zakona (1. točka člena 156 ZP-1) ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1. Osredotočilo se je predvsem na izrek citirane odločbe prekrškovnega organa, ki ga je (nepotrebno) v celoti znova povzelo v obrazložitev izpodbijane sodbe ter zaključilo, da so pri opisu dejanj obeh prekrškov navedena zgolj objava, izpisana s spletne strani, ki se nanaša na prehranska dopolnila (B... v prahu, M... ketoni, V...), pri tem pa niso navedene in konkretizirane zahteve, določene v 3. točki člena 7 Uredbe, niti ni navedeno in konkretizirano, v čem naj bi bila navedena trditev neskladna s 3. točko člena 7 Uredbe EU 1169/2011 o tem, da naj bi bila navedena prehranska dopolnila oglaševana z zdravstvenimi trditvami, ki niso skladne z uredbo ES št. 1924/2006 in Uredbe št. 1169/2011/EU. Sicer ugotavlja, da je prekrškovni organ v obrazložitvi pojasnil, da je storilka pri oglaševanju opozarjala na posamezne lastnosti prehranskih dopolnil, vendar pa slednje ne izhaja iz izreka odločbe prekrškovnega organa, kar je terjalo ustavitev postopka.

5. Takim navedbam nasprotuje prekrškovni organ s poudarjanjem, da so predmet obravnave v konkretnem postopku o prekršku bile kršitve pri oglaševanju živil - prehranskih dopolnil dne 18. 12. 2016 na spletni strani storilke, kar je predstavljalo nedovoljene zdravstvene trditve in trditve glede učinkov zdravljenja, kar je prepovedano. Pojasnjuje, kdaj so zdravstvene trditve lahko oglaševane in kakšni so pogoji za odobritev le-teh na zakonodajni ravni in nasprotuje razlogom prvostopnega sodišča, da iz izreka ne izhaja očitek o prepovedanih zdravstvenih trditvah, saj so le-te navedene in tudi konkretizirane, takšne pritožbene navedbe pa ne pomenijo uveljavljanje pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, temveč kršitev materialnih določb zakona (1. točka člena 156 ZP-1).

6. Izrek odločbe prekrškovnega organa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča sicer preobsežen in mestoma nesistematičen, vendar pa se kljub temu ni strinjati s sodiščem prve stopnje, da iz izreka le-tega ne izhaja ključen očitek o tem, da so se navedena prehranska dopolnila oglaševala z zdravstvenimi trditvami, ki niso skladne s prej navedenima Uredbama ES in EU, kajti za prehransko dopolnilo B... v prahu izrecno iz izreka izhaja, da je to dopolnilo, poznano za zdravljenje kožnih težav, prebavnih motenj in pri odpravljanju astme, m... ketoni pa so učinkoviti pri povečanju presnove in vzpodbujajo izgorevanje maščob ter njihovo absorpcijo, medtem ko prehransko dopolnilo V... vsebuje sestavine, ki izboljšujejo vzdržljivost in kakovost moške erekcije, pri čemer iz izreka izhaja celo povzetek celotnega oglaševanja navedenih prehranskih dopolnil, zato je takšen opis, čeprav dokaj nepregleden, dovolj konkretiziran in v tem delu ima pritožba prav, da je prvostopno sodišče ravnalo napak, ko je zaradi nezadostne konkretizacije izreka odločbe prekrškovnega organa postopek o prekršku ustavilo.

7. Ni pa mogoče spregledati pravilne ugotovitve prvostopnega sodišča, ki je pritožbeno neutemeljeno napadena, da je prekrškovni organ s citirano odločbo v nasprotju z določbo člena 27 ZP-1 storilki izrekel le enotno sankcijo (globo 2.000,00 EUR kot seštevek predpisan glob), pri čemer pa za vsakega izmed obeh očitanih prekrškov predhodno v izreku izpodbijane odločbe višino globe ni določil, čeprav iz prvega odstavka člena 27 ZP-1 določno izhaja, da v primeru, če je storilec z enim dejanjem ali pa z večji dejanji storil več prekrškov, o katerih še ni bila izdana odločba oziroma sodba, se določi sankcija najprej za vsak posamezni prekršek, nato pa se izreče enotna sankcija ob pogojih, ki izhajajo iz člena 27 ZP-1. Prekrškovni organ slednjo kršitev celo priznava, vendar pa se nikakor ni strinjati s prekrškovnim organom, da je kljub temu, da v izreku citirane odločbe prekrškovnega organa predhodno ni bila določena globa za vsak prekršek posebej, tak izrek preverljiv že iz razloga, ker sta v izreku odločbe navedeni obe pravni kvalifikaciji. Drži sicer, da iz obrazložitve odločbe prekrškovnega organa izhaja ugotovitev o storitvi prekrškov, pri čemer je navedena tudi sankcija za prekršek po členu 10 Uredbe 1924/2006, kjer je predpisan razpon globe od 800,00 do 12.000,00 EUR, za prekršek po 3. točki člena 7 Uredbe 1169/2011/EU pa globa od 1.200,00 do 7.500,00 EUR. Vendar pa v nobenem primeru pritožba nima prav, da je takšen izrek sankcije zakonit, zlasti iz razloga, ker je v konkretnem primeru za vsakega izmed obeh prekrškov predpisana globa v razponu. V skladu z 2. alinejo člena 62.a ZP-1 mora sodišče po predložitvi ZSV po uradni dolžnosti preizkusiti tudi, ali je prekrškovni organ postopal v skladu s svojimi pooblastili in storilcu izrekel (določil) globo v predpisanem znesku oziroma na spodnji meji globe, ki je predpisana v materialnopravnih določbah posameznega zakona. Take konktrole pa ne more opraviti, če v odločbi ni navedeno, kakšna globa je bila določena za posamezni prekršek. Preizkusiti pa mora tudi, če je prekrškovni organ upošteval določbe člena 27 ZP-1 o steku prekrškov, česar prav tako v takem primeru, kot je obravnavani, ko je bila izrečena le enotna globa, predhodno pa nista bili določeni globi za posamezni prekršek, ne more. Tako ni dvoma, da je v skladu z 2. alinejo prvega odstavka člena 62.a ZP-1 ugotovljena kršitev materialne določbe zakona s strani prekrškovnega organa (prvi odstavek člena 27 ZP-1), kar bi že s strani prvostopnega sodišča v okviru uradnega preizkusa po vloženi ZSV terjalo spremembo odločbe prekrškovnega organa z ustavitvijo postopka o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1. Če prekrškovni organ predhodno ne določi globe za vsak prekršek posebej in izreče le enotno globo (čeprav je za vsak prekršek posebej celo predpisan izrek globe v razponu!) krši ne le določbo člena 27 ZP-1, temveč tudi določbo četrtega odstavka člena 56 ZP-1, iz katere jasno izhaja, da mora med drugim odločba prekrškovnega organa vsebovati tudi pravno opredelitev prekrška z navedbo predpisa, ki prekršek določa s številčno označbo njegovega člena, znesek globe in stroške postopka za njihovo plačilo in šele nato izrek enotne globe. Ker je prekrškovni organ na način, kot izhaja iz citirane odločbe prekrškovnega organa ravnal v nasprotju z navedenima določbama in predhodno ni določil sankcije za vsak prekršek posebej, temveč je izrekel le enotno globo, je s tem kršil določbo člena 27 ZP-1, kar bi že s strani prvostopnega sodišča terjalo postopanje po tretjem odstavku člena 65 ZP-1 in spremembo odločbe prekrškovnega organa. Ker slednje prvostopno sodišče ni storilo, je to v okviru uradnega preizkusa (člen 159 ZP-1) storilo pritožbeno sodišče, ki posledično sicer pritrjuje odločitvi prvostopnega sodišča o ustavitvi postopka o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1, vendar pa ne zaradi razlogov pomanjkljive konkretizacije opisa obeh navedenih prekrškov, temveč zaradi kršitve člena 27 ZP-1, kajti izreka enotne globe zaradi pomanjkljivega izreka sankcij za posamezni prekršek več ni mogoče preizkusiti in tako ugotovljeno kršitev zakona sanirati.

8. Glede na povedano je bilo potrebno pritožbo prekrškovnega organa zavrniti (tretji odstavek člena 163 ZP-1), čeprav iz drugih razlogov, kot je postopek o prekršku ustavilo že prvostopno sodišče.

Datum zadnje spremembe:

24.01.2019

Podobni dokumenti:

• VSC sodba PRp 579/2009
• VSC sodba PRp 230/2012
• VSC Sklep EPVDp 102/2021