VSC Sklep II Ip 132/2018

Jedro

Upnik mora v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. To je upnik storil in v odgovoru na ugovor dokazal notifikacijo dolžniku o prehodu terjatve na novega upnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I., II., III. in V. izreka.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in predlog za odlog (II. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v 8 dneh povrniti upniku 797,42 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). V presežku je zavrnilo zahtevo upnika za povrnitev izvršilnih stroškov (IV. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik nosi svoje stroške ugovornega postopka (V. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik s predlogu za izvršbo priloženo notarsko overjeno pogodbo o odplačnem odstopu terjatve zadostil zakonskemu pogoju iz prvega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), zato je dovolilo izvršbo na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, kar je obrazložilo v 2. in 3. točki sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 18. 12. 2017. Zakonsko določilo 419. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) pomeni, da obvestilo o prenosu ni konstitiven pogoj za prehod pravice odstopnika na prevzemnika in v OZ ni izrecno določena kot edina spoznavna oblika, s katero dolžnik izve za odstop terjatve. Primarna posledica oz. učinek obvestila je v tem, da postane odstop terjatve znan dolžniku in od trenutka, ko je z odstopom seznanjen, lahko veljavno izpolni obveznost le prevzemniku, medtem ko brez obvestila lahko pravilno izpolni prvotnemu upniku oz. odstopniku. V posledici naznanitve lahko dolžnik veljavno izpolni svojo terjatev, nima pa naznanitev vpliva na veljavnost pogodbe o odstopu.

2. Zoper (smiselno) I., II., III. in V. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ.V pritožbi navaja, da upnik ni izkazal, da je bil dolžnik obveščen o prenosu terjatve, kar je sodišče prezrlo. Nelogična je razlaga sodišča, da naznanitev nima vpliva na veljavnost pogodbe o odstopu, v zvezi s stališčem sodišče niti ne poda ustrezne razlage, temveč ponudi le svoj zaključek. Določilo prvega odstavka 419. člen OZ sicer od upnika res ne zahteva strogo formalnega obvestila. Sodna praksa je izoblikovala stališče v smeri, da ni potrebe, da je dolžnik obveščen ravno s strani upnika, vendar ni dvoma, da je zakonodajalec imel v mislih, da je konstitutiven pogoj seznanitev dolžnika o prenosu terjatve, saj je zakonodajalec to izrecno izpostavil v določilu. Obvestilo ni konstitutiven pogoj, nedvomno pa predstavlja konstitutiven pogoj seznanitev dolžnika o prenosu terjatve, pri čemer način seznanitve res ni bistvenega pomena. V ugovoru je dolžnik opozoril, da je upnik zgolj pavšalno navedel, da je prevzel odstopljeno terjatev ter da odstopa ni dokazal. O teh navedbah se sodišče prve stopnje ni izreklo in je navedbe prezrlo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja na kakšen način naj bi bil dolžnik obveščen o prenosu terjatve, temveč je razviden zgolj zaključek sodišča, ki je brez obrazložitve in v nasprotju tako z ugotovljenimi dejstvi kot materialno podlago.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščeni odvetniški družbi s pozivom, odgovora ni vložil.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ne drži glavni očitek v pritožbi, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ni jasna, da je ni mogoče preizkusiti, da je sama s seboj v nasprotju in da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je presojalo ugovor dolžnika predvsem glede na njegovo trditev, da pogodba o odstopu terjatve nima učinka, ker upnik ni izkazal obvestitve dolžnika. Zaključilo je, da naznanitev (bolje rečeno nenaznanitev) nima vpliva na veljavnost pogodbe o odstopu (10. točka obrazložitve). Če se sodišče prve stopnje ni posebej izreklo o upnikovem dokazu obvestila dolžnika o odstopu terjatve, to ni razlog za v pritožbi predlagano razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev v nov postopek. Sodišče prve stopnje je povzelo upnikove trditve v odgovoru na ugovor in sicer, da je bil dolžnik o odstopu terjatve po izvršilnem naslovu obveščen z dopisom cedenta I. d.o.o. z dne 13. 3. 2018, da je bil dolžniku vročen dopis 21. 3. 2017 in hkrati pogodba o odstopu terjatve (4. točka obrazložitve). Upnik je odgovoru na ugovor priložil obvestilo odstopljenemu dolžniku o odstopu terjatve z dne 13. 3. 2017, pogodbo o odplačnem odstopu terjatve z dne 6. 5. 2016 in podpisano vročilnico za dolžnika na 21. 3. 2017. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da je skladno z načelom kontradiktornosti vročilo odgovor upnika na ugovor dolžnika slednjemu, ki nanj ni odgovoril (6. točka obrazložitve). Slednje ugotovitve dolžnik ne izpodbija. Tudi iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje to storilo s pozivom z dne 27. 2. 2018, ki ga je prejela pooblaščena odvetniška pisarna dolžnika 28. 2. 2018. Če sodišče prve stopnje ni presodilo listin, stranke pa so imele možnost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiščem prve stopnje, tedaj v skladu s 3. alinejo 358. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče druge stopnje ne razveljavi odločbe sodišča prve stopnje in zadeve ne vrne v novo odločanje. Upnik mora v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZIZ v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. To je upnik storil in v odgovoru na ugovor dokazal notifikacijo dolžniku o prehodu terjatve na novega upnika.

6. Dejanskih ugotovitev in materialnopravnega zaključka o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe dolžnik ne izpodbija.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih.

8. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in ker mu jih ni upnik neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ.

Datum zadnje spremembe:

13.11.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 1167/2002
• VSL sklep III Cp 161/00
• VSL sklep I Cpg 71/2000