VSC Sklep II Ip 141/2018

Jedro

Kot izhaja iz poročil izvršitelja z dne 12. 5. 2017 v spisu, je njegov pomočnik 11. 5. 2017 med 16.20 in 16.35 uro poskusil opraviti rubež na sedežu prvega dolžnika v C. in ugotovil, da je na naslovu neznan. Glede na dovoljeno izvršbo zoper solidarna dolžnika, je pomočnik izvršitelja utemeljeno poskusil opraviti rubež na naslovu drugega dolžnika. Za to ni potreboval upnikovega predloga za opravo ponovnega rubeža, kot je zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, saj ni šlo za ponovni rubež, ampak za prvi rubež pri drugem dolžniku, predlog pa je bil zajet v dovolitvi izvršbe. Neracionalno bi bilo, če bi za tisti dan zaključil z opravo izvršilnih dejanj in čakal na navodila upnika kje naj opravi rubež pri prvem dolžniku (II. točka izreka sklepa).

V tem primeru gre za opravo dveh rubežev, ki sta se opravljala na različnih krajih za dva različna dolžnika. Zato so bili stroški dveh poskusov rubežev potrebni za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijana I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da se znesek 253,82 EUR nadomesti z zneskom 405,15 EUR.

II. Dolžnika sta dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje solidarno povrniti upniku 146,36 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo dolžnikoma, da morata v roku 8 dni od vročitve sklepa solidarno povrniti upniku 253,82 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je zavrnilo upnikov stroškovni zahtevek (I. točka izreka). Upniku je naložilo, da mora v roku 8 dni sporočiti naslov prvega dolžnika, na katerem bo mogoče opraviti rubež premičnin (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik z vlogo z dne 30. 5. 2017 zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali z delom izvršitelja oziroma s premičninsko izvršbo, in hkrati priglasil stroške vloge. Nadaljnje izvršilne stroške je odmerilo na podlagi dokončnega obračuna izvršitelja z dne 15. 5. 2017. Izvršitelj je obračunal stroške in nagrado za rubež z dne 11. 5. 2017 v skupnem znesku 393,73 EUR. Neutemeljeno je obračunal dve nagradi za neuspešen oziroma neizveden rubež dvakrat 562,5 točk in sicer eno nagrado za rubež na sedežu prvega dolžnika (T. cesta, C.) in drugo nagrado za rubež na naslovu prebivališča drugega dolžnika (R., C.). Dne 11. 5. 2017 se je opravljal rubež na dveh različnih naslovih, na obeh je bil neuspešen oziroma neizveden iz razlogov na strani dolžnikov, saj sta bila neznana. Izvršitelju za to dejanje pripada le ena nagrada, saj gre v vsakem primeru, ne glede na to na koliko naslovih se opravlja rubež, za eno izvršilno dejanje. V primeru, da bi se štelo, da gre za dva ločena rubeža, bi moral izvršitelj v skladu s prvim odstavkom 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) imeti upnikov predlog za opravo rubeža na drugem naslovu. Kolikor izvršitelj opravlja rubež brez upnikovega predloga za opravo ponovnega rubeža, ni upravičen do nagrade in stroškov za drugi rubež, četudi bi se opravljal na drugem naslovu. Enako velja v primeru, ko se opravlja rubež na različnih naslovih istega dolžnika ali na naslovih več solidarnih dolžnikov. Dejstvo, da je potrebno rubež opraviti na več različnih naslovih, se lahko upošteva le pri priznanju potnih stroškov tako, da je izvršitelj upravičen do višje kilometrine ob upoštevanju poti, ki jo mora opraviti od prvega do drugega oziroma naslednjega naslova, na katerem se opravlja isti rubež.

2. Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je izvršitelj opravljal obe izvršilni dejanji na isti dan in v zvezi s tem sestavil le en obračun, kar je bilo z njegove strani ekonomično dejanje, ki je zmanjšalo administrativne in potne stroške, ki so bili obračunani le enkrat. To ne spremeni, da gre za opravo dveh rubežev. Rubež se je opravljal na dveh različnih krajih za dva različna dolžnika. Kolikor izvršitelj ne bi postopal ekonomično, bi lahko za vsakega od njiju razpisal rubež na drug datum in bi bilo z vidika izvršilnega postopka sprejemljivo ter bi bil upnik upravičen do povrnitve stroškov obeh rubežev. Tako se dejansko izvršitelju odreka nagrada za opravljeno delo izključno iz razlogov, ker je razpisal rubeža na isti dan. Takšna sodna praksa lahko privede do nepotrebnega neekonomičnega ravnanja izvršiteljev, ki ne bodo več razpisovali rubežev na isti dan, kar bi bilo v škodo tako upnikov kot dolžnikov.

3. Dolžnika sta odgovorila na pritožbo. V odgovoru navajata, da je upravitelj dejansko opravil samo en obisk.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Z vidika ZIZ je realno dejanje rubeža sicer res eno izvršilno dejanje, kot je razlogovalo sodišče prve stopnje. Vendar je treba tudi v primeru večih (solidarnih) dolžnikov in zaporednih rubežev na večih naslovih presojati potrebnost izvršilnih stroškov po petem odstavku 38. člena ZIZ od primera do primera. Po drugem odstavku tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik o tarifi) je v plačilu za rubež je zajeta tudi cenitev zarubljenih stvari, sestava potrebne dokumentacije, vročitev sklepa o izvršbi oziroma sklepa o določitvi izvršitelja ter vsa druga opravila, ki jih mora opraviti izvršitelj v zvezi z rubežem in niso posebej ovrednotena v tem pravilniku.

6. Upnik ima terjatev zoper dva solidarna dolžnika po enem izvršilnem naslovu. Vložil je en predlog za izvršbo, predlagal enega izvršitelja in sodišče prve stopnje jo je dovolilo v enem spisu. Izvršitelj med pripravami na rubež praviloma ne more vedeti pri kateremu od dolžnikov bo uspešen. Kot izhaja iz poročil izvršitelja z dne 12. 5. 2017 v spisu, je njegov pomočnik 11. 5. 2017 med 16.20 in 16.35 uro poskusil opraviti rubež na sedežu prvega dolžnika na T. cesti v C. in ugotovil, da je na naslovu neznan. Glede na dovoljeno izvršbo zoper solidarna dolžnika, je pomočnik izvršitelja utemeljeno poskusil opraviti rubež na naslovu drugega dolžnika. Za to ni potreboval upnikovega predloga za opravo ponovnega rubeža, kot je zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, saj ni šlo za ponovni rubež, ampak za prvi rubež pri drugem dolžniku, predlog pa je bil zajet v dovolitvi izvršbe. Neracionalno bi bilo, če bi za tisti dan zaključil z opravo izvršilnih dejanj in čakal na navodila upnika kje naj opravi rubež pri prvem dolžniku (II. točka izreka sklepa).

7. Pomočnik izvršitelja se je nato odpeljal na naslov prebivališča drugega dolžnika na R. ulici v C. in poskusil opraviti rubež med 16.40 in 16.55 uro. Tudi tu je ugotovil, da dolžnika ni doma. Torej je šel pomočnik izvršitelja na naslov prvega dolžnika z namenom, da opravi rubež, cenitev zarubljenih stvari in vroči sklep o izvršbi ter stori ostala potrebna opravila. Ker ni bil uspešen iz razloga na strani prvega dolžnika, je šel utemeljeno na naslov drugega dolžnika z istim namenom. Rubež na naslovu drugega dolžnika je bil potreben. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da gre v tem primeru za opravo dveh rubežev, da sta se opravljala na različnih krajih za dva različna dolžnika. Zato so bili stroški dveh poskusov rubežev potrebni za izvršbo. Ker jih ni mogel opraviti iz razlogov na strani dolžnikov, je upravičen do nižje nagrade po četrtem odstavku tar. št. 1 Pravilnika o tarifi. V nižji nagradi je zajet njegov neuspeh pri izvršilnih dejanjih¹. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in ustrezno spremenilo izpodbijani del sklepa (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Upniku je priznalo nadaljnje stroške izvršitelja v celotnem znesku 393,73 EUR in pritožbeno neizpodbijane stroške sestave vloge 11,42 EUR, skupaj 405,15 EUR.

8. Upnik je upravičen tudi do stroškov tega pritožbenega postopka, ker je v njem uspel (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in ker so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Ti predstavljajo stroške sestave pritožbe 200 točk po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT; ne v presežku do zahtevanih 400 točk, ker znaša vrednost spornega predmeta le izpodbijano razliko 151,33 EUR), PTT 1,12 EUR, DDV, sodno takso 33,00 EUR. Skupaj znašajo 146,36 EUR.

-------------------------------
¹ Možno bi bilo, da bi bil na prvem naslovu neuspešen, na drugem pa uspešen.

Datum zadnje spremembe:

06.05.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 697/2021
• VSC sklep I Ip 631/2012
• VSM Sklep I Ip 664/2022-2