VSC Sklep III Kp 3691/2013

Jedro

S tem, ko je okrajni državni tožilec (po prepričanju obrambe nezakonito) obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi določb 3. točke drugega odstavka 45. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 430. člena ZKP, razširil še na obdolženega I. K. kot sostorilca, ni z ničemer vplival na zakonitost izvedbe zaslišanj prič in dokazno neoporečnost zapisnikov (o zaslišanju prič ter o glavnih obravnavah), katerih izločitev predlaga zagovornik. V skladu z načeloma neposrednosti in kontradiktornosti bodo vse že zaslišane priče lahko ponovno zaslišane na glavni obravnavi in obdolžencu bo na ta način omogočeno, da jim postavlja vprašanja ter podaja pripombe na njihove izpovedbe. Obdolženčeva pravica do obrambe tako ne bo okrnjena.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrajna razpravna sodnica na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnila predlog zagovornika obdolženega I. K. z dne 19. 12. 2017 za izločitev listin. Zagovornik je namreč na naroku za glavno obravnavo predlagal, da se iz spisa izločijo sledeče listine: na strani 4 zvočnega prepisa glavne obravnave z dne 18. 2. 2016 (list. št. 249) zapis, ki se nanaša na prejšnje zaslišanje obdolženega I. K.; sklep o izločitvi sodnice A. J. ter predlog za izločitev sodnice T. L., ki se nanašata na pričevanje obdolženega I. K.; zapisnik o zaslišanju oškodovanca, opr. št. I Kpd 3691/2013, z dne 5. 3. 2013 (Z. P.); zapisnik o zaslišanju oškodovanca, opr. št. I Kpd 3691/2013, z dne 5. 3. 2013 (I. G.); zapisnik o zaslišanju oškodovanca, opr. št. I Kpd 3691/2013, z dne 5. 3.2013 (Z. Š.); zapisnik o zaslišanju oškodovanca, opr. št. I Kpd 3691/2013, z dne 5. 3. 2013 (T. R.); zapisnik o zaslišanju oškodovanca, opr. št. I Kpd 3691/2013, z dne 26. 3. 2013 (I. P.); zapisnik o zaslišanju oškodovanca, opr. št. I Kpd 3691/2013, z dne 26. 3. 2013 (J. D.); zapisnik postopka pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, opr. št. I K 3691/2013, z dne 12. 10. 2015 in prepis zvočnega posnetka, zapisnik o glavni obravnavi, opr. št. I K 3691/2013, z dne 19. 11. 2015 in prepis zvočnega posnetka z istega dne, zapisnik o glavni obravnavi z dne 18. 2. 2016 in prepis zvočnega posnetka.

2. Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov se je pravočasno pritožil zagovornik obdolženega I. K. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona ter sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev predlaganih listin ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev. Obenem predlaga, da se iz sojenja izloči okrajno sodnico M. M.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj ekskluzije dokazov izhaja iz prepričanja, da so zgoraj citirani dokazi nedovoljeni, ker so bili pridobljeni v predhodnem kazenskem postopku, ko obdolženemu I. K. (imel je status priče) ni bila dana možnost, da v njem kot obdolženec aktivno sodeluje (kršitev pravice do obrambe), obenem pa naj bi državno tožilstvo s širitvijo obtožnega predloga na I. K. zlorabilo svoj položaj in pri tem bistveno kršilo določbe prvega odstavka 269. člena ZKP, prvega dostavka 344. člena ZKP ter drugega odstavka 430. člena ZKP.

5. Procesnopravno sankcioniranje dokaznih prepovedi je urejeno v določbah drugega odstavka 18. člena ZKP (temeljna določba), 83. členu ZKP ter v 8. točki prvega dostavka 371. člena ZKP kot absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Drugi odstavek 18. člena ZKP tako določa, da sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. 83. člen ZKP pa določa dve kategoriji dokazov glede na način sankcioniranja. V prvo spadajo dokazi, ker se morajo izločiti po drugem odstavku 83. člena ZKP, ker so bili pridobljeni s katero od dokaznih prepovedi, v drugo pa spadajo izjave osebe, ki so bile podane, preden je bila ta oseba seznanjena s pravicami po četrtem odstavku 148. člena ZKP.

6. Za dokaze, katerih izločitev kot nedovoljenih predlaga zagovornik obdolženega I. K., sodišče druge stopnje ugotavlja, da niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Katere ustavne pravice in temeljne svoboščine naj bi bile obdolžencu v predmetnem kazenskem postopku kršene, zagovornik ni konkretiziral, verjetno pa je imel v mislih določbo 29. člena Ustave, ki obdolžencu zagotavlja, da ima primeren čas in možnosti za pripravo obrambe, da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom, da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist ter da ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivdo. Vendar pa s tem, ko je okrajni državni tožilec (po prepričanju obrambe nezakonito) obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi določb 3. točke drugega odstavka 45. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 430. člena ZKP, razširil še na obdolženega I. K. kot sostorilca, ni z ničemer vplival na zakonitost izvedbe zaslišanj prič in dokazno neoporečnost zapisnikov (o zaslišanju prič ter o glavnih obravnavah), katerih izločitev predlaga zagovornik. V skladu z načeloma neposrednosti in kontradiktornosti bodo vse že zaslišane priče lahko ponovno zaslišane na glavni obravnavi in obdolžencu bo na ta način omogočeno, da jim postavlja vprašanja ter podaja pripombe na njihove izpovedbe. Obdolženčeva pravica do obrambe tako ne bo okrnjena.

7. Do po obrambi ves čas problematiziranega vprašanja dovoljenosti širitve obtožnega predloga, čeprav je sodišče prve stopnje pod točkami 7 do 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa predstavilo svoje stališče, se sodišče druge stopnje zaenkrat ni moglo opredeliti, saj gre vendarle v predmetnem primeru za odločanje o ekskluziji dokazov, ne pa o dopustnosti širitve obtožnega predloga. O slednjem vprašanju sodišče prve stopnje niti še ni formalno odločilo, kar še ni moglo storiti, saj lahko o spremenjeni obtožbi (tudi njeni dopustnosti) sodišče v predmetnem primeru odloči le s sodbo, glede na to, da je bil formalni in materialni preizkus obtožbe v smislu določbe 435. člena ZKP že opravljen in glavna obravnava razpisana.

8. V smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZKP so nedovoljeni dokazi, ki jih je treba iz spisa izločiti, tudi obvestila, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen) ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen), ali ki po ZKP ne bi smele biti postavljene za izvedenca (251. člen). Glede na to, da je zagovornik predlagal izločitev zapisnikov o zaslišanju prič, je potrebno odgovoriti še na vprašanje, ali so bila ta zaslišanja opravljena v nasprotju z določbami 235. in 236. člena ZKP in bi zapisniki zato predstavljali nedovoljen dokaz v smislu določbe 237. člena ZKP. Po tej določbi namreč v primeru, če je bil kot priča zaslišan kdo, ki ne bi smel biti zaslišan kot priča (235. člen), ali kdo, ki ni bil dolžan pričati (236. člen), pa o tem ni bil poučen ali se ni izrecno odpovedal tej pravici, ali pa pouk in odpoved pričevanju nista zapisana v zapisnik, ali če je bila izpovedba priče izsiljena s silo, grožnjo ali kakšnim drugim podobnim prepovedanim sredstvom (tretji odstavek 266. člena ZKP), sodišče ne sme na tako izpovedbo opreti svoje odločbe. Iz zapisnikov, katerih izločitev zagovornik predlaga kaj takega ni razbrati niti sam zagovornik tega ne v predlogu ne v pritožbi ne zatrjuje.

9. Na koncu pa gre soglašati še z ugotovitvijo sodišča prve stopnje pod točkama 5 in 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da prepis zvočnega zapisa glavne obravnave z dne 18. 2. 2016 in listine povezane z izločitvijo sodnic (predloga sodnic in sklepa o njuni izločitvi), ne vsebujejo nobene izjave obdolženega I. K., ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot izjavo, podano preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena oziroma drugem odstavku 227. člena ZKP.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna in zakonita, in ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP). Odločanje o pritožbeno izraženi zahtevi za izločitev okrajne sodnice pa ni v stvarni pristojnosti sodišča druge stopnje (prvi odstavek 42. člena ZKP).

11. Če bo za obdolženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Datum zadnje spremembe:

19.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep V Kp 56912/2017
• VSM Sklep V Kp 9348/2016
• Sodba I Ips 350/2001