VSC Sodba Cpg 40/2018

Jedro

Tožeča stranka dokaznega predloga z zaslišanjem strank sploh ni podala, zato ji ni mogla biti kršena pravica do izjave. Pravica do izjave je stranki lahko kršena tedaj, če sodišče ne izvede dokaza, ki ga stranka predlaga prav z namenom, da se ugotovijo za presojo odločilna dejstva ali pa sodišče zavrne takšen dokaz z pavšalno obrazložitvijo, da izvedba dokaza ne bi vplivala na presojo ali pa če sodišče arbitrarno oceni, kaj bi se ugotovilo z izvedbo predlaganega dokaza.

V konkretnem primeru tožeča stranka dokaznega predloga z zaslišanjem tožeče stranke ni podala, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog tožene stranke z zaslišanjem strank, ni kršilo pravico do izjave tožeči stranki in se zato sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Po 109. členu Uredbe ima uporabnik pravico do odškodnine, če mu je upravljalec omrežje neutemeljeno prekinil ali ustavil odjem ali oddajo električne energije ali če traja prekinitev odjema neupravičeno dolgo. Skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem prevzemno-predajnem mestu v enem letu določa 7.člen Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02, 21/03 - popr., 51/04 - EZ-A, 126/07).

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki nosita sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 695/2014 z dne 5. 12. 2017 izreklo: ″I. Tožbeni zahtevek, ki se glasi: ″1. Tožena stranka E., d. d. je dolžna plačati tožeči stranki Š. d. o. o., znesek 10.828,70 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, vse v roku 15 dni in pod izvršbo.2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške tega pravdnega postopka v roku 15 dni po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka navedenega roka dalje in pod izvršbo.″se zavrne. II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške tega pravdnega postopka v višini 1.076,16 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.″

2. Zoper to sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje s primernimi napotki glede materialno pravnega izhodišča in nadaljnjega dokaznega postopka, pri čemer naj bodo pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

3. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

4. Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila in menila, da je sodba v celoti pravilna in predlaga njeno zavrnitev.

5. Tožena stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je med postopkom stransko intervencijo na strani tožene stranke priglasila Zavarovalnica d.d., ki ima zato pravni interes, saj je tožena stranka pri njej sklenila zavarovalno pogodbo za zavarovanje civilne odgovornosti in je sodišče prve stopnje stransko intervencijo dopustilo.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in razsodilo: (-) da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o prodaji in nakupu električne energije številka 270742/2011/1-BBO (priloga A2), na podlagi katere se je tožena stranka zavezala prodati, tožeča pa kupiti električno energijo v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, v kateri je v 7. členu opredeljena višja sila in se kot višja sila za dobavitelja in odjemalca štejejo nepričakovani naravni dogodki, ki imajo značaj elementarne nesreče (udar strele, žled, neurje, po vodenj, potres, požar itd.) in ima za posledico poškodbe na napravah dobavitelja ali odjemalca ter vladni ukrepi ali ukrepi upravnih organov in drugi dogodki, ki jih ni mogoče preprečiti, ne odpraviti ali se jim izogniti, nastop višje sile oprošča dobavitelja in odjemalca, izpolnitve obveznosti za čas trajanja višje sile, prav tako ju oprošča obveznosti plačila odškodnin zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v času trajanja višje sile, z določbo četrtega odstavka 10.člena pogodbe pa je dogovorjeno, da se za urejanje medsebojnih obveznost in pravic, ki niso izrecne dogovorjene s to pogodbo, uporabljajo določila energetskega zakona in predpisov izdanih na temelju tega zakona, določila obligacijskega zakonika in drugi predpisi, ki urejajo pogodbene odnose; (-) da je ob upoštevanju prej navedenega tožena stranka dobavitelj električne energije, tožeča pa njen odjemalec, pravna podlaga tožbenemu zahtevku pa je tudi v 79. členu Energetskega zakona (Ur. 1. RS 27/07 in naslednji v nadaljevanju EZ), ki določa, da ima uporabnik omrežja, ki mu je sistemski operater prenosnega ali distribucijskega omrežja neutemeljeno ustavil ali prekinil dobavo energije, pravico do povračila škode, ki mu je bila s tem povzročena, v Splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije je v 131. določeno, da ima uporabnik pravico do povrnitve škode, če mu je SODO neutemeljeno prekinil ali ustavil odjem ali oddajo električne energije ali če traja prekinitev odjema ali oddaje neupravičeno dolgo, razen v primeru višje sile in tujih vzrokov, uporabnik je upravičen do povrnitve škode tudi, če kakovost električne napetosti ne ustreza veljavnim standardom ali pogodbeno dogovorjeni vrednosti, oškodovanec mora dokazati napako, škodo in vzročno zvezo med njima; (-) da je tožena stranka imela sklenjeno pogodbo s SODO, sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja za električno energijo d.o.o., o najemu elektrodistribucijskega omrežja na podlagi 23.b člena tedaj veljavnega Energetskega zakona in 17. čl. Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe; (-) da iz pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (priloga B2) izhaja, da je SODO kot sistemski operater distribucijskega omrežja sklenil pogodbo o najemu distribucijske infrastrukture s toženo stranko kot enim izmed lastnikov elektrodistribucijskega omrežja, kot mu nalaga Energetski zakon in je s pogodbo dogovorjeno tudi, da s pogodbo najema SODO od tožene stranke tudi storitve, ki jih potrebuje za opravljanje svoje gospodarske javne službe (1. in 4. člen pogodbe v prilogi B2), za uporabo infrastrukture in najete storitve plačuje SODO toženi stranki najemnino (7. člen sklenjene pogodbe v prilogi B2); (-) da pogodba v prilogi B2 ne izključuje pasivne legitimacije tožene stranke, ker ne posega v pogodbeno razmerje med pravdnima stranka na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi in prodaji električne energije tožeči stranki (priloga A2); (-) da je zaradi ugotovitve razlogov za izpad električne energije dne 11. 7. 2011 in ali je tožena stranka odgovorna za izpade električne energije na ta dan in ali je do izpada električne energije prišlo 6. 8. 2011, sodišče dopustilo in izvedlo dokaz z izvedencem elektro stroke, ki je podal izvedeniško mnenje ter dve dopolnitvi, in sicer eno pisno in eno ustno na naroku, sodišče pa je mnenju izvedenca v celoti sledilo;

9. Tako je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi povzelo: (-) da iz izvedenskega mnenja sledi, da je ta opravil ogled TP ... in DV 20 kV ... dne 10. 8. 2017 ob 14:30 uri in da je bila na dan ogleda TP ... v lasti Š. d.o.o. in vključena na DV 20 kV ... preko SN stikalnega bloka; (-) da z mnenja sledi, da je DV 20 kV ... bil v letu 2011 in začetku leta 2012 obnovljen, in sicer se je zamenjala izolacija, vodniki in dotrajana stojna mesta in da je na dan ogleda DV 20 kV ... v dobrem stanju, kar se izkazuje z visoko stopnjo zanesljivosti obratovanja; (-) da je prehod napetostnega nivoja iz 10 kV na 20 kV bil izveden v marcu 2009 in je potreba po napetostnem prehodu zahtevala tudi rekonstrukcijo DV, ki je bila zaključena v letu 2012, potekala pa je fazno v daljšem časovnem obdobju od 2009 do 2012; (-) da izvedenec ugotavlja, da je SODO d.o.o. na podlagi 124. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega omrežja Slovenije (Ur. 1. RS, št. 126/2007) objavil Minimalne standarde kakovosti za nenačrtovane prekinitve v enem koledarskem letu, ki so posledica lastnih vzrokov (B 13 listina); (-) da je TP ... priključena na 20 kV SN vod podeželskega tipa, na katerem se pričakuje po Minimalnem standardu kakovosti do 6 nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev na leto v skupnem trajanju 480 minut na leto; (-) da je izvedenec ob pregledu poročila o dogodkih od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 za izvod DV 20kV ... iz RTP 110/20kV ... (listina B3) ugotovil , da so 11. 7. 2011 zaznani trije izpadi daljši od treh minut v skupnem trajanju 164 minut in da so bili posledica višje sile (priloga B3 v spisu); (-) da skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem prevzemno-predajnem mestu v enem letu določa 7. člen Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Ur. l. RS, št. 117/02, 21/03 - popr., 51/04 - EZ-A, 126/07), v kar ne sodijo tiste prekinitve, ki jih je povzročil uporabnik sam in tiste prekinitve, ki nastanejo zaradi višje sile; (-) da je izvedenec zaključil, da je oskrba tožeče stranke z električno energijo potekala v skladu z določili citiranih predpisov, standardom SIST EN 50160 in SIST HD 472 SS1 in pogodbeno dogovorjenimi vrednostmi; (-) da je izvedenec pojasnil, da dne 6. 8. 2011 center vodenja pri E. d.o.o. ni zabeležil izpada električne energije na 20 kV zbiralničnem sistemu v RTP ... in tudi ne na izvodu DV20 kV ... ; (-) da je glede izpadov dne 11. 7. 2011 zapisal, da je prišlo do neurja z večjim številom strel, ki so poškodovali izolacijo na SN DV 20 kV ... na dveh mestih, kar je imelo za posledico delovanje kratkostične zaščite na izvod DV 20 kV ... v RTP ... in na daljinsko vodenem odklopniku DVLP ... TP ... in to je imelo za posledico izpad električne energije v TP ...; (-) da je izvedenec ugotovil, da je do nenapovedanega izpada napajanja na DV 20 kV ... prišlo zaradi udara strele, ter da je tožena predmetni SNDV in pripadajočo elektroenergetsko opremo vzdrževala skladno s predpisi in navodili za uporabo ter ni mogla storiti ničesar, da bi izpad preprečila, saj je prekinitev posledica višje sile; (-) da je izvedenec ugotovil, da je 11. 7. 2011 ob 17.12 uri prišlo do izpada, ki je trajal 12 minut in je do njega prišlo zaradi višje sile, atmosferske napetost; (-) da je enako 11. 7. 2011 prišlo do izpada ob 17.50 uri (izpad pa je trajal 50 minut) zaradi višje sile udara strele, nato pa še 11. 7. 2011 ob 18.40 in je izpad trajal uro in 42 minut prišlo zaradi višje sile - udara strele, kar je ugotovil na podlagi preko Inštituta pridobljenih podatkov o SCALAR-jih in ker gre za časovno vzročno povezavo med napako in strelo, je napaka posledica strele, pri čemer je izpad ob 18.40 lahko tudi vzrok lastne napake, ker je šlo za poskus ali se je odpravila že vsa škoda, ki je nastala ob udaru in ko pride do preboja ni nujno, da se v prvem trenutku najde napako in se potem ob ponovnem vklopu lahko napaka pojavi drugod, tako da se potem spet pristopi k odpravi napake do končnega stanja.

10. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo: (-) da iz izvedenskega mnenja, da tožena stranka redno opravlja preglede z obhodom DV 20kV ..., kjer kontrolira izolatorje glede morebitnih električnih in mehanskih poškodb na površini izolatorja, zaraščenost rase in mehansko trdnost stojnih met in opreme stojnega mesta in je v letu 2011 opravila dva preventivna pregleda trase DV 20 kV ... dne 07. 04. 2011 in 06. 12. 2011 in izdelala poročilo o pregledu daljnovoda visoke napetosti, v poročilih ni zabeleženih pomanjkljivosti na področju mehanskih poškodb na površini izolatorjev, kljub izvajanju preventivnih pregledov pa mesta okvare oziroma preboja na izolatorju zaradi atmosferske prenapetosti ne more predvideti, saj okvar, ki so posledice višje sile ni mogoče v naprej opredeliti in predvideti; (-) da iz mnenja izhaja, da je TP ... priključena na 20 kV SN vod podeželskega tipa, na katerem se po minimalnem standardu kakovosti dopušča največ do 6 nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev na leto v skupnem trajanju 480 minut na leto; (-) da je ob pregledu poročila o dogodkih od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 za izvod DV 20kV ... iz RTP 110/20kV ... ugotovil, da so zaznani trije izpadi daljši od treh minut v skupnem trajanju 164 minut in štirje kratkotrajni v skupnem trajanju 2 minuti in je tako oskrba tožeče stranke z električno energijo potekala skladno z določili citiranih predpisov, standarda SIST EN 50160, SIST HD 472 SS1 in pogodbeno dogovorjenimi vrednostmi, saj je število dolgotrajnih in kratkotrajnih izpadov manjše kot je to določeno v minimalnih standardih kakovosti za napajanje z električno energijo.

11. Sodišče prve stopnje je glede na to, da nastanek škodnega dogodka dne 6. 8. 2011 ni bil ugotovljen, prekinitev dne 11. 7. 2011 pa ni mogoče pripisati krivdi tožene stranke, tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo zneska 10.828,70 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe ter stroški v celoti zavrnilo.

12. Pritožba očita sodišču prve stopnje, da je zagrešilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Trdi, da je tožeča stranka bila prizadeta v procesni pravici do obravnavanja pred sodiščem (pravica kontradiktornosti), kar je obenem tudi kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.

13. Pritožba pove, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazne predloge tožeče stranke, in sicer dokazni predlog z zaslišanjem tožeče stranke, direktorja U. Š., z razlago, da ni bilo konkretno zatrjevano, da bi o konkretni zadevi vedel največ. Dokazni zaključki sodišča prve stopnje so preuranjeni in temeljijo le na trditvah tožene stranke, navedbah izvedenca in izpovedi posameznih prič. Tožeča stranka je pravočasno predlagala zaslišanje stranke, katera je bila seznanjena z vsemi dejstvi, relevantnimi za to pravdo. Tako z vidika enakega varstva pravic ni sprejemljivo, da si sodišče ustvari stališče in izda sodbo samo na podlagi dokazov, ki so za tožečo stranko neugodni in še preden sliši ostale dokaze. Sodišče bi moralo zaslišati vse stranke postopka, tako tožečo stranko kot toženo stranko, saj bi šele tako lahko določena dejstva in zatrjevanja pravdnih strank postala jasna. Sodišče je sprejelo enostranske zaključke in v celoti poklonilo vero toženi stranki in izvedencu, tako glede samega samega temelja odškodninskega zahtevka kot posledično tudi ostalih dejstev, ki so na temelj ključno vplivala.

14. Pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave, ki naj bi jo tožeči stranki sodišče prve stopnje storilo s tem, ko ni dopustilo dokaz tožeče stranke z zaslišanjem tožeče stranke, je neutemeljen.

15. Tožeča stranka dokaznega predloga z zaslišanjem strank sploh ni podala, zato ji ni mogla biti kršena pravica do izjave. Pravica do izjave je stranki lahko kršena tedaj, če sodišče ne izvede dokaza, ki ga stranka predlaga prav z namenom, da se ugotovijo za presojo odločilna dejstva ali pa sodišče zavrne takšen dokaz z pavšalno obrazložitvijo, da izvedba dokaza ne bi vplivala na presojo ali pa če sodišče arbitrarno oceni, kaj bi se ugotovilo z izvedbo predlaganega dokaza.

16. V konkretnem primeru tožeča stranka dokaznega predloga z zaslišanjem tožeče stranke ni podala, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog tožene stranke z zaslišanjem strank, ni kršilo pravico do izjave tožeči stranki in se zato sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

17. Pritožba očita sodišču prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in se pri tem sklicuje na 13. točko obrazložitve izpodbijane sodbe, v kateri je sodišče prve stopnje povzelo navedbe izvedenca o tem, da je bil DV kV ... v letu 2011 in letu 2012 obnovljen, saj se je zamenjala izolacija, vodniki in dotrajana stojna mesta. Na dan ogleda s strani izvedenca je bila tako DV kV ... v dobrem stanju in izkazoval visoko stopnjo zanesljivosti obratovanja. Te ugotovitve in zaključki izvedenca so za predmetno pravdo popolnoma nerelevantni, kot tudi nepravilni. Po mnenju pritožbe sodišče prve stopnje ne bi smelo slediti zaključku izvedenca v tem delu, saj je izvedenec zapisal, da so bile ugotovitve narejene na dan ogleda (10. 8. 2017). Kakšno pa je bilo stanje DV kV ... ob škodnih dogodkih dne 11. 7. 2011 in 6. 8. 2011 izvedenec ne zapiše, niti ni moč ugotoviti ali je bila takrat obnova že narejena oziroma v kakšnem obsegu. Jasno pa je, da v kolikor je bila obnova potrebna DV kV ... ni delovala kot bi morala. Prav tako sodišče v 15. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ni jasno povzelo izvedeniškega mnenja, v katerem je bilo zapisano, da so bili v letu 2011 na izvodu DV kV ... iz RTP ... zaznani trije daljši izpadi. Ni jasno, koliko pa je bilo vseh izpadov skupaj, pri katerih naj bi bil domnevno vzrok višja sila ali naj bi bile povzročene s strani uporabnika. Že dne 11. 7. 2011 so bili zaznani trije izpadi, za katere je izvedenec pojasnil, da so lahko posledica prenapetosti. Koliko pa je bilo izpadov, katerih izvedenec ni upošteval, ker je sam, brez razlage, ocenil da so posledica višje sile, ni jasno in navedeno iz obrazložitve sodbe ne izhaja.

18. Pritožbeni očitek o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja je neutemeljen, kolikor pritožba očita, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, kakšno je bilo stanje DV kV ... na dan škodnih dogodkov 11. 7. 2011in 6. 8. 2011, saj je glede na trditve tožeče stranke, da tožena stranka ni skrbela za ustrezno kakovost izdobavljene električne energije in glede na očitek o opustitvi potrebnega vzdrževanja električnega omrežja, moralo ugotavljati stanje na omrežju v letu 2011 na sploh in ne na določena dneva, kar pa je po mnenju pritožbenega sodišča zadosti celovito in natančno ugotovilo, in pritožba zavajajoče trdi, da naj bi pri tem zmotno sledilo izvedencu , ki da je bi ugotavljal le stanje na dan ogleda dne 10. 8. 2017.

19. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe (tudi pritožbeno navedenih 13. in 15. točke) namreč sledijo še drugi dejanski zaključki, ki jih pritožba ne izpostavlja, so pa po stališču pritožbenega sodišča odločilni za presojo glede potrebne skrbnosti tožene stranke pri zagotavljanju ustrezne kakovosti izdobavljene električne energije in skrbnosti pri vzdrževanju elektro omrežja.

20. Tako je sodišče prve stopnje poleg pritožbeno iztrganih ugotovitev še zaključilo (tudi v 13. točki obrazložitve sodbe), da je TP ... v lasti Š. d.o.o. in vključena na DV 20 kV ... preko SN stikalnega bloka, da je prehod napetostnega nivoja iz 10 kV na 20 kV bil izveden v marcu 2009, potreba po napetostnem prehodu je zahtevala tudi rekonstrukcijo predmetnega DV, ki je bila zaključena v letu 2012 in je rekonstrukcija potekala fazno v daljšem časovnem obdobju od 2009 do 2012, v letu 2011 so se izvajala redna vzdrževalna dela s predhodno napovedjo prekinitve dobave električne energije po delovnih nalogih in izvajanje vzdrževalnih delih po delovnih nalogih se je nanašalo na zamenjavo izolacije rogličev, povijanje vodnikov in menjave oporišč na SN vodih ter izvajanje rednih vzdrževalnih del v TP in nizko napetostnem omrežju, tako da je imela tožeča pri napovedanih prekinitvah le dvakrat moten odjem električne energije (19. točka obrazložitve). Da je tožena stranka v letu 2011 opravila dva preventivna pregleda trase DV 20 kV ... dne 7. 4. 2011 in 6. 12. 2011 in izdelala poročilo o pregledu daljnovoda visoke napetosti. V poročilih ni zabeleženih pomanjkljivosti na področju mehanskih poškodb na površini izolatorjev (21. točka obrazložitve).

21. Pritožbeni očitek, da bi moral izvedenec ugotavljati še skupno število izpadov v letu 2011 in da tega ni ugotavljal ter posledično tega ni moglo ugotoviti sodišče prve stopnje, je prav tako neutemeljen, saj je sodišče prve stopnje v 22. točki obrazložitve izpodbijane sodbe povzelo izvedenčeve ugotovitve, da je TP ... priključena na 20 kV SN vod podeželskega tipa, na katerem je po minimalnem standardu kakovosti dovoljeno do 6 nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev na leto v skupnem trajanju 480 minut na leto in da je ob pregledu poročila o dogodkih od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 za izvod DV 20kV ... iz RTP 110/20kV ... ugotovil, da so zaznani trije izpadi daljši od treh minut v skupnem trajanju 164 minut in štirje kratkotrajni v skupnem trajanju 2 minuti. Skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem prevzemno-predajnem mestu v enem letu določa Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02, 21/03 - popr., 51/04 - EZ-A, 126/07). V 7. členu so za SN omrežje navedene vrednosti. Določila tega člena se ne nanašajo na tiste prekinitve, ki jih je povzročil uporabnik sam in tiste prekinitve, ki nastanejo zaradi višje sile.

22. Pritožba se po povedanem pokaže kot neutemeljena, saj je izvedenec ugotavljal in ugotovil vse napovedane in nenapovedane prekinitve v dobavi električne energije na kritičnem elektroomrežju in ne samo tiste, za katere je menil, da so nastale v posledici višje sile, vendar je končna ugotovitev, ki jo je povzelo sodišče prve stopnje ta, da vse nenapovedane prekinitve skupaj, četudi bi jih ne šteli kot posledica višje sile, ne presegajo dovoljenih parametrov po Uredbi o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije.

23. Pritožba meni, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da 6. 8. 2011 ni bilo nenapovedanega izpada električne energije, ker je sledilo zgolj izvedencu, ki je zapisal, da tega dne pri toženi stranki ni bilo zabeleženih izpadov električne energije in da o izpadu ni konkretno izpovedala nobena od predlaganih prič, saj se zaposleni pri tožeči stranki izpadov niso mogli spominjati po datumu in ga konkretno potrditi. Takšna dokazna ocena sodišča je prestroga, saj je življenjsko, da se delavci in ostali zaposleni ne spomnijo točnih datumov izpadov elektrike za kar 7 let nazaj. Pri tem je potrebno poudariti tudi dejstvo, da so pri tožeči stranki imeli velik problem zaradi izpadov elektrike, samo v letu 2009 in 2010 je tako prišlo do več kot 30 izpadov in je bilo to nekaj kar se je zelo pogosto dogajalo. Delavci tožene stranke so ob izpadih le-te popisali in dopisali tudi škodo, ter delavce, ki so v času izpada dodatno delali ali niso mogli delati. Te listine, ki jih je v spis predložila tožeča stranka predstavljajo verodostojne listine, iz njih pa nedvomno izhaja, da je izpad elektrike bil in je bil tudi zabeležen. Dejstvo, zakaj tožena stranka izpada ni beležila tožeči ni znan. Tožeča stranka je pojasnila, da se je tudi v preteklosti večkrat dogajalo, da je prišlo do izpada elektrike ob klicu na klicni center, pa je bila tožeča stranka seznanjena, da toženec izpada ne beleži. Tudi v konkretnem primeru se je stanje normaliziralo samo od sebe in zato enostavno ni mogoče, da bi bil vzrok za izpad elektrike na strani tožnika (lastni vzrok). Merilne naprave tožeče stranke so locirane nekaj kilometrov od EC ... in jim ni moč pripisati 100 % točnosti.

24. Pritožbenim navedbam ni mogoče slediti kot utemeljenim, saj četudi bi se zaslišane priče spomnile dogodka in bi bilo ugotovljeno, da je res prišlo do izpada električne energije 6. 8. 2011, pa takšni dejanski zaključki še ne bi zadoščali za presojo, da je s tem nenapovedanim izpadom električne energije tožena stranka ravnala v nasprotju z že zgoraj navedeno Uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije.

25. Kot izhaja iz samih trditev tožeče stranke je bil ″izpad dne 6. 8. 2011 kratkotrajen″ (I. točka tožbe) in četudi bi se štelo, da je vzrok za izpad na strani tožene stranke, bi se štelo, da je tožena stranka ravnala protipravno šele tedaj, ko bi ravnala v nasprotju z določbo 7. člena Uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije.

26. Tudi pritožbene navedbe, da so zmotni zaključki sodišča prve stopnje, da so izpadi električne energije dne 11. 7. 2011 posledica višje sile in sicer udara strele in atmosferske prenapetosti, ker da ni upoštevalo mnenja izvedenca J. S., postavljenega v zadevi I Pg 51/2017, kjer je potekala identična pravda, ki je zapisal, da je pri obravnavanju izpadov napajanja zaradi neviht potrebno slediti novejšim predpisom, ki izpade glede vzroka za izpad udara strele ne uvrščajo več avtomatsko kot višjo silo, niso upoštevne kot utemeljene in na pravilno presojo sodišča prve stopnje ne morejo vplivati.

27. Drži pritožbena navedba, da je izvedenec M. B. na naroku dne 5. 12. 2017 povedal, da je prepričan le za en udar strele dne 11. 7. 2011, za ostale dva izpada je le domneval, da gre za atmosfersko prenapetost, saj strele ni našel in da je sodišče zavzelo napačno stališče, ko je štelo, da gre za višjo silo pri vseh treh izpadih dne 11. 7. 2011, ker to iz mnenja izvedenca jasno ne izhaja, ampak gre zgolj za njegova sklepanja, toda slednji utemeljeni očitki pritožbe ravno tako ne morejo vplivati na presojo.

28. Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja, kar je že zgoraj povzeto, ugotovilo, da je TP ... priključena na 20 kV SN vod podeželskega tipa, na katerem je po minimalnem standardu kakovosti dovoljeno do 6 nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev na leto v skupnem trajanju 480 minut na leto in da je ob pregledu poročila o dogodkih od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 za izvod DV 20kV ... iz RTP 110/20kV ... izvedenec ugotovil, da so zaznani trije izpadi daljši od treh minut v skupnem trajanju 164 minut in štirje kratkotrajni v skupnem trajanju 2 minuti.

29. Ob takšni dejanski ugotovitvi, je moralo sodišče prve stopnje presoditi ali so pravilne ugotovitve izvedenca, če te prekinitve še sodijo v obseg dovoljenih prekinitev in ki zato nimajo za posledico odškodninske odgovornosti tožene stranke.

30. Pritožbeno ni sporno, da je prevzemno - predajno mesto ... priključeno na 20 kV SN vod podeželskega tipa. Pritožbeno ni sporno, da je tožeča stranka imela s toženo stranko sklenjeno Pogodbo o prodaji in nakupu električne energije št. 270742/2011/1-BO z dne 31. 3. 2010 za prodajo in nakup električne energije v obdobju 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, ki v določbi 10/4 določa, da se za urejanje medsebojnih obveznosti in pravic, ki niso izrecno dogovorjen s to pogodbo, uporabljajo določila Energetskega zakona in predpisov, izdanih na temelju tega zakona, določila Obligacijskega zakonika in drugi predpisi, ki urejajo pogodbene odnose Pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka to Pogodbo sklenila skladno s Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z dne 21. 6. 2007, po kateri se je tožena stranka zavezala (4. člen Pogodbe), da bo izvajala storitve povezane z dostopom do distribucijskega omrežja in drugih storitev za uporabnike. Glede na Uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (v nadaljevanju Uredba) je tožena stranka v smislu 2. člena in glede na prej navedeni pogodbi dobavitelj tarifnim odjemalcem in upravljalec omrežja, tožeča stranka pa je odjemalec.

31. Po 109. členu Uredbe ima uporabnik pravico do odškodnine, če mu je upravljalec omrežje neutemeljeno prekinil ali ustavil odjem ali oddajo električne energije ali če traja prekinitev odjema neupravičeno dolgo. Skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem prevzemno-predajnem mestu v enem letu določa 7.člen Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije¹ (Uradni list RS, št. 117/02, 21/03 - popr., 51/04 - EZ-A, 126/07).

32. Upoštevaje to tabelo, je izvedenec, ki mu je sodišče utemeljeno sledilo, ugotovil, da glede na to, da gre pri TP ... za SN vod podeželskega tipa, na katerem se pričakuje po minimalnem standardu kakovosti do 6 nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev na leto v skupnem trajanju 480 minut na leto in ob ugotovitvi, da iz poročila o dogodkih od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 za izvod DV 20kV ... iz RTP 110/20kV ... izhaja, da so zaznani trije izpadi daljši od treh minut v skupnem trajanju 164 minut in štirje kratkotrajni v skupnem trajanju 2 minuti, zaključil, da je oskrba tožeče stranke z električno energijo potekala skladno s tem določilom.

33. Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da je glede na število prekinitev in trajanje prekinitev, odvečna pritožbena polemika ali je dve prekinitvi 11. 7. 2011 pripisati višji sili, saj vseh prekinitev, ne glede na vzrok ni bilo več kot je dopustno po 7. členu Uredbe. Četudi bi bila izkazana prekinitev 6. 8. 2011, je zanjo že tožeča stranka sama trdila, da je bila kratkotrajna, takih prekinitev pa je po 7. členu Uredbe na SV omrežju lahko v letu 17 in smejo skupno trajati 50 minut, da pa bi bila izpolnjena ta dva pogoja pa tožeča stranka ni uspela dokazati.

34. Pritožbeno sodišče meni, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje, pravilna presoja sodišče prve stopnje, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zatrjevane škode neutemeljen, saj tožena stranka ni ravnala protipravno.

35. Pritožba izrecno ne uveljavlja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki točki drugega odstavka 339. člena ZPP) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, vendar pa preizkus po uradni dolžnosti pokaže, da se takšne kršitve sodišču prve stopnje niso pripetile.

36. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne.

37. Pritožba ni izrecno izpodbijala izreka o stroških postopka, preizkus po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ) pa ni pokazal kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev določb pravdnega postopka niti zmotne uporabe materialnega prava.

38. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

39. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča niti k razjasnitvi zadeve, zato mora tožena stranka sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Določba 7. člena Uredbe glasi: ″1.) Upravljalec omrežja mora, v kolikor se z odjemalcem drugače ne dogovorita, zagotoviti, da skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem prevzemno - predajnem mestu v enem letu, ne preseže naslednjega dovoljenega skupnega števila in trajanja prekinitev izraženega v urah in minutah, za posamezne vrste omrežja, in sicer za:------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Omrežje Skupno trajanje kratkotrajnih Skupno trajanje dolgotrajnih prekinitev krajših od treh prekinitev daljših od treh minut v letu v minutah minut v letu v urahVN 5 4SN50 8NN6016------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Omrežje Skupno število kratkotrajnihSkupno število dolgotrajnihprekinitev krajših od trehprekinitev daljših do trehminut v letuminut v letuVN 2 1SN17 6NN2016-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------2.) Določila tega člena se ne nanašajo na tiste prekinitve, ki jih je povzročil uporabnik sam in tiste prekinitve, ki nastanejo zaradi višje sile. 3.) Upravljalec omrežja je odgovoren, da načrtuje in izvaja vzdrževalna in razširitvena dela na omrežju tako, da skupna vsota skupnih letnih vsot prekinitev dobave in odjema v zadnjih 10 letih ne preseže 10-kratnih letnih vrednosti po določilih prejšnjega odstavka. 4.)Agencija za energijo Republike Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi v energetskem zakonu, spremlja izpolnjevanje obveznosti upravljalca omrežja iz tega člena.″

Datum zadnje spremembe:

19.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 779/2021
• VSM Sklep I Ip 219/2022
• VSL sodba II Cp 805/2015