<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sklep II Cp 154/2018

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2018:II.CP.154.2018
Evidenčna številka:VSC00009837
Datum odločbe:29.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Darja Pahor (preds.), mag. Miran Pritekelj (poroč.), Karolina Pečnik
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:duševno zdravje

Jedro

Specialni socialno varstveni zavod se v pritožbi ne more sklicevati, da nima verificiranega programa za sprejem osebe zaradi upada kognitivnih sposobnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Obrazložitev

1. S sklepom Pr 14/2018 z dne 16. 3. 2018 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom ..., za čas do šestih mesecev, šteto od dneva sprejema v zavod. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloga socialno varstvenega zavoda ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za sprejem, skladno z določbama člena 74 in 75 ZDZdr. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec duševno motnjo, ki po mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov spada med organske, vključno simptomatske, duševne motnje (MKB-10-AM). Sodišče je ugotovilo, da nasprotni udeleženec zaradi te duševne bolezni huje ogroža svoje zdravje in zaradi katere udeleženec ni sposoben nadzorovati svojega ravnanja. Ima globalno hudo moteno presojo realnosti, ki se v trenutnih razmerah, ko nasprotnemu udeležencu ni na voljo alkohol izboljša, a izvedenec je opozoril, da je pričakovati njeno vnovično poslabšanje ob vrnitvi v domače okolje in ob vnovičnem uživanju alkoholnih pijač. Izvedenec je pri tem še poudaril, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma trenutno ni potrebno. Pri izbiri socialno varstvenega zavoda pa je sodišče izhajalo iz 17. točke drugega odstavka ZDZdr, ki ga smiselno povzema 2. člena Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije in ker gre za osebo, ki še ni dopolnila 65 let, se ga lahko sprejme samo v poseben socialno varstveni zavod. Nato je sodišče med takšnimi štirimi verificiranimi, specializiranimi socialno varstvenimi zavodi v Republiki Sloveniji, ki so vsi izrazili negativno stališče do sprejema, izbralo Dom ..., čeprav je tudi ta prezaseden, kajti takšno željo za premestitev v ta dom je izrazil sam nasprotni udeleženec in namestitvi v ta zavod ni nasprotoval izvedenec. Sodišče v konkretnem primeru lahko nasprotnega udeleženca glede na vrsto duševne motnje in starost, namesti v verificirani ali neverificirani varovani oddelek posebnega socialno varstvenega zavoda. Pri tem je določilo še dobo trajanja, za čas do šestih mesecev. Sodišče je navedlo, da je kljub prezasedenosti vseh takšnih primernih socialno varstvenih zavodov, potrebno odločiti o namestitvi takšne osebe.

2. Zoper odločitev o tem, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom ..., je podal pritožbo ta zavod. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in ponavlja svojo izjavo, katero je ta zavod podal v postopku odločanja sodišča prve stopnje (list. št. 21 do 23 spisa). V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče pri določitvi ravno tega zavoda, upoštevati tudi druge predpise s področja socialne zakonodaje. V nadaljevanju v pritožbi opozarja na prostorsko stisko in navaja, da ne izpolnjuje pogojev skladno s Pravilnikom, ki določa, da lahko na varovanem oddelku prebiva največ 12 oseb. Varovani oddelek pa je že sedaj prezaseden (125 %). Nato navaja, da Dom ... ne more nuditi potrebne oskrbe na varovanem oddelku osebam, ki imajo težave s kognitivnim sposobnostmi, ker osebe s težavami v duševnem zdravju in s težavami z agresivnostjo ne sodijo skupaj z osebami z demenco. Mnenja je, da bodo kršene človekove pravice, saj zaradi prezasedenosti zavod ne more več zagotavljati varnega bivanja takšnim osebam, predvsem z vidika strokovne usposobljenosti osebja ter različnosti zdravstvenih stanj sprejetih že oseb. Mnenja je, da je zavod, kateri je predlagal izrek ukrepa, povsem usposobljen, da nudi delno ali popolno pomoč nasprotnemu udeležencu in da Dom ... nima verificiranega varovanega oddelka za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor. Ker gre za prezasedenost socialno varstvenega zavoda, nasprotnega udeleženca vsaj šest mesecev ne morejo sprejeti v oskrbo na oddelek ali pa ga bodo morali namestiti v dnevnem prostoru, na tla varovanega oddelka, ki je pokrit s kamero. Predlagajo, da se pritožbi ugodi in se imenuje drug zavod.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz Seznama verifikacije varovanih oddelkov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izhaja, da sodi Dom ... po registru verificiranih varovanih oddelkov kot varovani oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju ter med varovane oddelke za osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju)1. Med te zavode sodijo tudi ostali trije zavodi, katere pa sodišče prve stopnje ni izbralo, ker je sledilo mnenju izvedenca in želji samega nasprotnega udeleženca, da se ga sprejme ravno v socialno varstveni zavod Dom ... Glede na takšno verifikacijo se zato socialno varstveni zavod ne more sklicevati, da nima verificiranega varovanega oddelka za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da pri nasprotnem udeležencu ne gre za takšen primer, temveč da gre za osebo, ki ogroža svoje zdravje zaradi duševne motnje. Ker je tako zavod dobil verifikacijo na podlagi Pravilnika, med drugim tudi za sprejem oseb na varovani oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju, je zato sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da gre pri nasprotnem udeležencu za potrebo, za ta nivo zagotavljanja nege in pomoči v socialno varstvenem zavodu, torej po 1. točki 3. člena Pravilnika o verifikaciji. S tem, ko je zavod opravil verifikacijo, je javno izkazal, da izpolnjuje pogoje za sprejem oseb v ta zavod in sicer tudi zaradi težav v duševnem zdravju, kar je glede na prej opisano diagnozo nasprotnega udeleženca, na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče je ugotovilo obstoj duševne motnje pri nasprotnem udeležencu in sicer duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola z amnestičnim sindromom.

5. Sodišče prve stopnje je sprejelo pravilno odločitev glede ugovora socialno varstvenega zavoda o prezasedenosti. Sodna praksa je glede tovrstnih primerov že zavzela jasno stališče, da v primerih, ko se na prostorske nezmožnosti sklicujejo vsi zavodi oziroma domovi, ki bi bili primerni za namestitev, ni mogoče sprejeti stališča, da je mnenje zavoda zavezujoče in bi bilo nedopustno, da v primeru, ko obstojijo okoliščine, ki narekujejo odločitev sodišča, da odloči o namestitvi osebe v varovani oddelek socialno varstvene zavoda, ukrep ne bi bil izvedljiv2. Glede na sodno prakso tako ni možno, da zaradi prezasedenosti primernih socialnih varstvenih zavodov, do namestitve sploh ne pride. Zavzeto je stališče, da ima teža primera in nujnost ukrepanja, prednost pred zadržki prostorske in kadrovske narave socialno varstvenih zavodov. Pri izbiri zavoda so bile zato odločilne druge okoliščine, ki morajo biti pri določanju socialno varstvenega zavoda upoštevane (79. člen ZDZdr). Sodišče je sledilo želji nasprotnega udeleženca, ki je zaradi geografske bližine z njegovim domom v H. izbral dom v ..., torej Dom ... Tudi izvedenec je v svojem mnenju podal mnenje, da so vsi posebni socialno varstveni zavodi primerni za namestitev nasprotnega udeleženca.

6. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da je bila odločitev sodišča prve stopnje glede odločitve, da se nasprotnega udeleženca sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Doma ... za čas do šestih mesecev, šteto od dneva sprejema v zavod, materialnopravno pravilna in skladna s citiranimi določbami ZDZdr.

7. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka člena 365 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, pritožbo socialno varstvenega zavoda Dom ... kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v tem izpodbijanem delu. Sodišču prve stopnje se niso pripetile bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo.

-------------------------------
1 Glej spletno stran tega ministrstva.
2 Tako sklepi: VSK Cp 415/2014 z dne 22. 5. 2014, VSC Cp 688/2010 z dne 2. 8. 2010, sklep VSL I Cp 2421/2013 z dne 19. 2. 2014 in še ostali.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 74, 75

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2NzAz