VSC Sodba in sklep Cpg 199/2017

Jedro

Na podlagi dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil cilj toženih strank ob sklepanju Dogovora 2012 preprečiti učinek pravnomočne sodne odločbe II Pg 145/2007, na izključitev prvo tožene stranke iz družbe D. d.o.o., posledično pa oškodovati prvo in četrto tožečo stranko glede njunih upravičenj kot družbenic.

Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da so tožene stranke ravnale skupno, s skupnim nedopustnim namenom in da je bil sklenjen dogovor v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in zato ničen. Ni dvoma, da je takšno ravnanje nemoralno do širše družbene javnosti in ne le do sopogodbenikov.

Izrek

I. Koliko tožene stranke izpodbijajo sodbo sodišča prve stopnje v točki II., v točki III. v delu na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register, v točki IV. in VI. izreka, se pritožba zavrne in se v teh izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V še preostalem delu se pritožba zavrže.

II. Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo (in sklepom) izreklo: "I. Tožba druge in tretje tožeče stranke se zavrže. II. Ugotovi se, da je notarski zapis Dogovora o delni razvezi pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 22. 6. 2012, opr. št. 723/2012-SV, sklenjen med drugo toženo stranko J. R., tretjo toženo stranko S. R., ter prvo toženo stranko D. R. in četrto toženo stranko M. P., ničen. III. Ugotovi se, da je vpis v sodni register na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju, Srg 2012/26585 z dne 3. 8. 2012, s katerim so se pri družbi D. d.o.o. MŠ: ..., vpisale spremembe družbenikov, tako, da sta se osebi D. R. s 25,0000 % poslovnim deležem in M. P. s 25,0000 % poslovnim deležem kot družbenika izbrisala iz sodnega registra in sta se namesto njiju kot družbenika vpisala J. R. s 30,0000 % poslovnim deležem št. 202029 in S. R. z 20,0000 % poslovnim deležem št. 202030, ničen. Ugotovitev ničnosti vpisa v sodnem registru pri družbi D. d.o.o., MŠ: ..., vpisani pod vložkom 063/10210000, se pri Okrožnem sodišču v Celju z dnem pravnomočnosti in izvršljivosti te sodbe izvede tako, da se vpis v zadevi Srg 2012/26585 na podlagi sklepa z dne 3. 8. 2012 izbriše ter vzpostavi stanje družbenikov, kot je obstajalo pred sklenitvijo Dogovora o delni razvezi pogodbe o prenosu poslovnega deleža opr. št. 723/2012-SV z dne 22. 6. 2012 tako, da se kot družbenika poleg obstoječih družbenikov S. R. s 25,0000 % poslovnim deležem in M. R. s 25,0000 % poslovnim deležem vpišeta M. P., s 25,0000 % poslovnim deležem in D. R., s 25,0000 % poslovnim deležem, v roku 15 dni od izreka sodbe sodišča prve stopnje dalje, pod izvršbo. IV. Ugotovi se, da je Družbena pogodba o ustanovitvi družbe D. d.o.o., MŠ: ... z dne 22. 6. 2012 v točki četrtič, kjer sta kot družbenika vpisana J. R., s 30 % poslovnim deležem in S. R., z 20 % poslovnim deležem, v tem delu nična. V. Prva tožena stranka D. R., in četrta tožena stranka M. P., sta dolžna s prvo tožečo stranko S. R., in četrto tožečo stranko M. R. skleniti Družbeno pogodbo s stanjem, kot je to obstajalo pred sklenitvijo Dogovora o delni razvezi pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 22. 6. 2012, opr. št. 723/2012-SV, in sicer tako, da se kot družbenika poleg obstoječih družbenikov S. R. s 25,0000 % poslovnim deležem in M. R. s 25,0000 % poslovnim deležem vpišeta M. P. s 25,0000 % poslovnim deležem in D. R. s 25,0000 % poslovnim deležem, v roku 15 dni od izreka sodbe sodišča prve stopnje dalje, pod izvršbo, pri čemer, v primeru nespoštovanja te sodbe, naj takšno listino nadomesti ta pravnomočna in izvršljiva sodba sodišča prve stopnje. VI. Tožene stranke so dolžne nerazdelno povrniti tožečim strankam pravdne stroške v skupnem znesku 3.773,58 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za njegovo izpolnitev dalje do plačila, vse pod izvršbo."

2. Tožene stranke po pooblaščencu s pravočasno pritožbo izpodbijajo sodbo sodišča prve stopnje (točke II. - VI. izreka) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo v pritožbeno izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbo in tožbeni zahtevek v celoti kot neutemeljen zavrne oziroma podredno, da pritožbi v celoti ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uveljavljajo povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeče stranke v svojem odgovoru na pritožbo prerekajo pritožbene navedbe kot neutemeljene in predlagajo zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Kolikor tožene stranke izpodbijajo sodbo sodišča prve stopnje v točkah II., v točki III. v delu na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register in v točki IV. ter VI. izreka, pritožba ni utemeljena. V preostalem delu pritožba ni dovoljena.

5. Postopek v tej zadevi se je začel pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017, v nadaljevanju ZPP-E). Odločba, s katero se je postopek končal pred sodiščem prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, zato se je postopek pred pritožbenim sodiščem na podlagi 125. člena ZPP-E nadaljeval po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki so se uporabljale pred začetkom uporabe ZPP-E.

K pritožbi zoper točke II., III. v delu na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register in IV. izreka izpodbijane sodbe

6. Sodišče prve stopnje je v teh izpodbijanih delih sodbe ugotovilo ničnost notarskega zapisa Dogovora o delni razvezi Pogodbe o prenosu deleža z dne 22. 6. 2012, opr. št. 723/2012-SV (v nadaljevanju: Dogovor 2012), sklenjenega med drugo toženo in tretje toženo stranko ter prvo in četrto toženo stranko, ničnost na podlagi omenjenega Dogovora 2012 opravljenega vpisa sprememb družbenikov pri družbi D. d.o.o. (točka III. izreka) in ničnost četrte točke Družbene pogodbe o ustanovitvi navedene družbe z dne 22. 6. 2012, kjer sta kot družbenika vpisana drugo in tretje tožena stranka (točka IV. izreka).

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna.

8. Odločba sodišča prve stopnje je v zadostnem obsegu obrazložena z jasnimi in skladnimi razlogi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih in ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je sprejelo takšne odločitve. Po mnenju pritožbenega sodišče je z izpodbijano sodbo tudi dejansko stanje v zadostnem obsegu in popolno ugotovljeno ter na podlagi v postopku na prvi stopnji podanih navedb pravdnih strank ter upoštevanih in izvedenih dokazov teh ni bilo mogoče ugotoviti drugačnega dejanskega stanja kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ob ugotovljenem dejanskem stanju pa je z ugoditvijo tožbenemu zahtevku sodišče prve stopnje tudi materialno pravo pravilno uporabilo.

9. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da so tožene stranke sklenile Dogovor 2012 in spremenile četrto točko Družbene pogodbe zato, da bi preprečile učinek sodne izključitve prve tožene stranke iz družbe D. d.o.o. in morebitni prevzem poslovnega deleža izključenega družbenika s strani prve in četrte tožeče stranke, kar pomeni, da je šlo za kršitev poslovne podlage oziroma kavze spornega dogovora, ki je bil sklenjen v nasprotju z moralnimi načeli ter prisilnimi predpisi, zato je podlaga posla nedopustna in nična. Posledično je ničen Dogovor 2012, s katerim sta prva in četrta tožena stranka prenesli poslovne deleže na drugo in tretje toženo stranko, Družbena pogodba 2012 v točki štiri, kjer sta kot družbenika vpisana drugo in tretje tožena stranka, ničen pa je tudi vpis drugo in tretje tožene stranke kot družbenikov družbe D. d.o.o. v sodni register na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju Srg 2012/26585 z dne 3. 8. 2012, saj je bil opravljen na podlagi neveljavne oziroma nične listine.¹

10. Iz trditev pravdnih strank in izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta drugo tožeča stranka in drugo tožena stranka brata D. R. in J. R., skladno izpovedala, da sta skupaj ustanovila družinsko podjetje D. d.o.o., katerega lastnika sta bila vsak do 50 %, kasneje pa sta se jima pridružili še ženi in so imeli dežele razdeljene tako, da sta imela brata vsak 30 %, ženi pa vsaka po 20 %. Leta 1998 so navedeni prenesli svoje deleže na potomce, in sicer na prvo in četrto tožečo ter prvo in četrto toženo stranko z željo, da ostane še naprej družinsko podjetje, da vodijo podjetje z enakimi cilji, oba pa sta tudi po tem letu še bila aktivna v družbi. Kasneje so se stvari začele zapletati in pričeli so se prepiri. V pravdnem postopku II Pg 145/2007 je sodišče s sodbo z dne 15. 2. 2012 odločilo o izključitvi prvo tožene stranke iz družbe D. d.o.o., s čemer bi obstoječi družbeniki sorazmerno z njihovimi deleži prevzeli 25 % delež prvo tožene stranke, prvo tožena stranka pa kot izključena družbenica ne bi mogla več vplivati na delovanje družbe, saj po določbi 502. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) z izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Tega deleža torej ni mogoče več prenašati ali z njim kako drugače razpolagati. Prvo tožena stranka je 25. 5. 2012 zoper to sodbo vložila pritožbo in je sodba postala pravnomočna in izvršljiva 23. 1. 2013, kar med pravdnima strankama ni bilo sporno. 22. 6. 2012, približno mesec dni po vloženi pritožbi in še preden je sodba na izključitev prve tožene stranke iz družbe postala pravnomočna, so tožene stranke razpolagale s svojimi poslovnimi deleži tako, da so sklenile Dogovor 2012 in spremenile četrto točko Družbene pogodbe tako, da sta prvo in četrto tožena stranka prenesli svoje poslovne deleže drugi in tretje toženi stranki oziroma nazaj na svoje starše, na podlagi tega pa izposlovale vpis v sodni register. Tožene stranke so same zatrjevale, da so sklenile Dogovor 2012 na predlog oziroma na željo drugo in tretje tožene stranke, ki sta želeli zaščititi svoje interese in svojo voljo glede premoženja, ki sta ga leta 1998 podarili prvo in četrto toženi stranki in sta tako svoja poslovna deleža pridobili nazaj. Prav tako o sklenitvi Dogovora 2012 tožene stranke niso obveščale tožečih strank, čeprav sta bili prvo in četrto tožena stranka družbenika iste družbe. Tožene stranke kljub temu, da so bile seznanjene s tekom sodnega postopka v zvezi z izključitvijo prvo tožene stranke iz družbe D. d.o.o., pri sklepanju Dogovora 2012 v notarskem zapisu, notarju G. K. te informacije niso predočile in so jo zamolčale.

11. Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil cilj toženih strank ob sklepanju Dogovora 2012 preprečiti učinek pravnomočne sodne odločbe II Pg 145/2007, na izključitev prvo tožene stranke iz družbe D. d.o.o., posledično pa oškodovati prvo in četrto tožečo stranko glede njunih upravičenj kot družbenic. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje nedvomno izhaja že iz samih trditev toženih strank, da so sklenile Dogovor 2012 (in spremenile četrto točko Družbene pogodbe ter spremembo vpisale v sodni register) na željo drugo in tretje tožene stranke, ki sta želeli zaščititi svoje interese in svojo voljo glede premoženja, ki sta ga s Pogodbo o prenosu svojih poslovnih deležev z dne 30. 8. 1998 (v prilogi A 16) podarili svojima otrokoma, torej prvo in četrto toženi stranki ter tako nazaj pridobiti poslovna deleža, s tem pa preprečiti, da bi del poslovnega deleža izključenega družbenika, to je prvo tožene stranke, pridobili prvo in četrto tožeča stranka. Takšne trditve so podale tožene stranke že v odgovoru na tožbo, nato pa so te potrdile drugo in tretje tožena stranka tudi v svojem zaslišanju in pravilnosti navedenega zaključka tožeča stranka ne more izpodbiti s povsem neutemeljenim očitkom, da sodišče prve stopnje izpovedb drugo in tretje tožene stranke o tem, da sta se želeli aktivno vključiti v poslovanje družbe D. d.o.o. in izboljšati njeno poslovanje, ni presojalo. Sodišče prve stopnje je te njune navedbe oziroma izpovedbe presojalo² in s stališčem, kot ga je zavzelo, v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče. Pravilno je zaključilo, da v kolikor bi slednje držalo, bi morale tožene stranke to storiti veliko prej, saj kot je prepričljivo izpovedal prvo toženi D. R. so se spori v družbi D. d.o.o. začeli že leta 2006 ter 2007 in od takrat dalje njegovi starši s situacijo niso bili več zadovoljni, iz česar sledi, da bi zagotovo prej zahtevali vrnitev na otroke prenesenih deležev in vstop v družbo in ne šele po vloženi pritožbi zoper sodbo, s katero je bil prvo toženi izključen iz družbe kot družbenik.

12. Pritožba neutemeljeno pritožbeno navaja, da vsebina sodbe o izključitvi prvo tožene stranke kot družbenika v družbi D. d.o.o. toženim strankam ni bila poznana in da jim tudi ni mogla biti poznana v času sklenitve Dogovora 2012 z dne 22. 6. 2012, ker da pravnomočna sodba sploh še ni obstojala. Sodba res tedaj še ni bila pravnomočna, vendar to ni bistveno. Bistveno je, da je prvo tožena stranka sodbo z dne 15. 2. 2012 prejela in da so bile tožene stranke nedvomno z njeno vsebino seznanjene, saj je prvo tožena stranka zoper to sodbo vložila pritožbo 25. 5. 2012, približno mesec dni po vloženi pritožbi pa so tožene stranke sklenile sporni Dogovor 2012, brez da bi s tem seznanile tožeče stranke. Glede na odločitev sodišča prve stopnje v navedeni sodbi pa so tožene stranke tudi po stališču pritožbenega sodišča lahko pričakovale kakšna bo odločitev pritožbenega sodišča in se tudi zavedale posledic te sodbe. Da bi se tem izognile oziroma jih preprečile so zato v kratkem času po vloženi pritožbi prvo tožene stranke sklenile obravnavani Dogovor 2012, s katerim sta prvo in četrto tožena stranka prenesli svoja poslovna deleže na drugo in tretje toženo stranko oziroma nazaj na oba starša. Pri tem je ravnanje toženih strank zaradi učinkovanja sklenjenega Dogovora 2012 presojati celovito, kot je to pravilno storilo tudi sodišče prve stopnje in kot to izhaja iz njegove obrazložitve v točki 20 izpodbijane sodbe. Pritožbeno razlogovanje toženih strank v smislu, da pravnomočna sodba II Pg 145/2007 v ničemer ne učinkuje zoper četrto toženo stranko kot družbenico družbe D. d.o.o., kakor vse v zvezi s to toženo stranko podane pritožbene navedbe, je zato zgrešeno. Ni dvoma, da so glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje tožene stranke ravnale s skupnim nedopustnim namenom, da preprečijo učinkovanje navedene sodbe in ohranijo svoje poslovne deleže, posledično pa oškodujejo prvo in četrto toženo stranko glede njunih družbeniških upravičenj, ki bi jih te pridobile v primeru izključitve prvo tožene stranke iz družbe. Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da so tožene stranke ravnale skupno, s skupnim nedopustnim namenom in da je bil sklenjen dogovor v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in zato ničen. Ni dvoma, da je takšno ravnanje nemoralno do širše družbene javnosti in ne le do sopogodbenikov.

13. Pritožbenim izvajanjem o poštenih namenih ponovnega vstopa drugo in tretje tožene stranke v družbo D. d.o.o. z namenom izboljšave poslovanje tako ni mogoče slediti. Pritožbeno sodišče pripominja, da če bi imele tožene stranke resnično pošten namen kot ga zatrjujejo v pritožbi, bi k sklepanju Dogovora 2012 brez zadržkov pritegnile ostale družbenike, torej tudi drugo in četrto tožečo stranko, kot to zahtevajo tudi določbe prisilnih predpisov, tako OZ kot ZGD-1, ne pa da je tak dogovor sklepala brez vednosti le-teh, čeprav so bile tožeče stranke, kot to utemeljeno zatrjuje tožeča stranka, sopogodbenice Pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 30. 6. 1998 in kot takšne predstavljajo udeleženke obligacijskega razmerja nastalega na podlagi te pogodbe.

14. Razlogovanje tožene stranke, da Pogodbo o prenosu poslovnih deležev sklenjeno v letu 1998 sestavljata dve samostojni darilni pogodbi in da sklenjenega Dogovora 2012 z dne 22. 6. 2012 o razvezi pogodbe o prenosu poslovnega deleža ne morejo izpodbijati tožeče stranke, ker da te niso bile stranke te darilne pogodbe, je zgrešeno, saj je šlo v primeru sklenitve Pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 30. 6. 1998 za Pogodbo o prenosu poslovnih deležev in za razpolaganje s poslovnimi deleži na neodplačan način in ne za darilno pogodbo oziroma dve darilni pogodbi, katerih vsebina je zapisana v pogodbi o prenosu poslovnega deleža. Tako sklenjena pogodba pa se lahko razveljavi ali spremeni zgolj s soglasno voljo vseh pogodbenih strank, oziroma na način kot ga določa ZGD³ oziroma Družbena pogodba.⁴

15. Tožene stranke tako niso uspele izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da so tožene stranke s sklenitvijo Dogovora 2012 in s spremembo Družbene pogodbe zasledovale nemoralen in nedopusten namen v smislu, da njihov namen sklenitve Dogovora 2012 ni bil v klasičnem prenosu poslovnih deležev z namenom in ciljem, ki ga običajno predstavlja pogodba o prenosu poslovnih deležev, temveč je bil namen izogniti se učinkom sodne odločbe na izključitev prvo tožene stranke iz družbe D. d.o.o., zakonskim obveznostim prvo tožene stranke in oškodovati ostale družbenike. Odločitev sodišča prve stopnje, da je sklenjeni Dogovor 2012 ničen, je tako materialno pravno pravilna.⁵ Posledično je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je na podlagi ničnega dogovora nična tudi četrta točka Družbene pogodbe o ustanovitvi družbe D. d.o.o., kjer sta kot družbenika vpisana drugo in tretje tožena stranka in na podlagi teh listin izvršen vpis druge in tretje tožene stranke kot družbenikov družbe D. d.o.o. v sodni register, saj za tak vpis ni bilo veljavnih listin (člen 41 ZSReg).

16. Pritožbo je bilo zato v tem delu kot neutemeljeno zavrniti in potrditi v točki II., v delu točke III. in v točki IV. izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

K pritožbi zoper točko III. izreka v delu, ki se nanaša na izvedbo vpisa predhodno ugotovljene ničnosti vpisa v sodni register in zoper točko V. izreka izpodbijane sodbe

17. Tožena stranka s pritožbo izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na izvedbo vpisa ugotovitve ničnosti vpisa v sodni register iz točke III. sklepa in vzpostavitve stanja družbenikov, kot je obstojalo pred sklenitvijo spornega Dogovora 2012 ter na vzpostavitev poslovnih deležev prvo in četrto tožene stranke, kot je obstojalo pred sklenitvijo ničnega dogovora o delni razvezi pogodbe (del točke III. in točka V. izreka), torej na izvršitev sodbe v točki II., IV. in prvega dela točke III. Navaja, da je bil stečajni postopek nad družbo D. d.o.o. končan 17. 8. 2017 in da je sodba v tem delu neizvršljiva, brezpredmetna in neutemeljena, ker da se zaradi zaključka stečajnega postopka v sodnem registru ne more več vzpostaviti vpis poslovnih deležev kot to izhaja iz izpodbijane sodbe. Sodba da tako ne more imeti pravnega učinka, ker pravna oseba D. d.o.o. več je obstoja. Sodišču prve stopnje očita, da se do teh dejstev ni opredelilo in zanje ni podalo nobenega zaključka, s čemer naj bi zagrešilo postopkovno kršitev.

18. Pritožbene navedbe glede zagrešenih postopkovnih kršitev niso utemeljene. Že iz samih pritožbenih navedb tožene stranke, da je bil stečajni postopek nad družbo D. d.o.o. končan 17. 8. 2017, kar je po izdaji izpodbijane sodbe z dne 8. 5. 2017, izhaja, da so očitki sodišču prve stopnje o zagrešeni postopkovni kršitvi neutemeljeni, saj sodišče sodi po stanju na dan zadnje glavne obravnave, tedaj pa stečajni postopek nad družbo D. d.o.o. še ni bil zaključen in je družba D. d.o.o. še obstojala, kar pomeni, da se sodišče prve stopnje z v pritožbi izpostavljenimi dejstvi ni moglo soočiti. Ob dejstvu, da je bil po izdani sodbi stečajni postopek nad družbo D. d.o.o. 17. 8. 2017 res zaključen, kot to navaja tožena stranka v pritožbi in kot je to razvidno iz podatkov poslovnega registra Ajpes, ter da je bila ta družba 22. 9. 2017 v skladu s 377. členom ZFPPIPP izbrisana iz sodnega registra in ne obstaja več, se sodba v tem izpodbijanem delu res ne bo mogla več izvršiti, kar pomeni, da se v tem delu pravni položaj tožene stranke z odločbo pritožbenega sodišča o pritožbi ne bi mogel izboljšati oziroma spremeniti. Tožena stranka zato za meritorno odločanje o njeni pritožbi glede tega izpodbijanega dela sodbe ne more imeti pravne interesa. Pritožbo je bilo zato zaradi pomanjkanja pravnega interesa v tem delu, na podlagi določbe četrtega odstavka 343. člena ZPP, kot nedovoljeno zavreči (člen 365 točka 1 ZPP).

K pritožbi zoper točko VI. izreka izpodbijane sodbe

19. Tožena stranke neutemeljeno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje tudi v izreku o pravdnih stroških, ker da je sodišče prve stopnje o teh neutemeljeno in nepopolno odločilo, saj da sta drugo in tretje tožeča stranka neupravičeno tožili in s tem povzročili stroške toženim strankam.

20. Sodišče prve stopnje je pravilno materialnopravno zaključilo, da dejstvo zavrženja tožbe drugo in tretje tožeče stranke, glede na to, da sta prvo in četrto tožeča stranka s tožbo uspeli, na stroškovno odločitev nima vpliva, saj je ugotovilo, da zaradi udeležbe drugo in tretje tožeče stranke v postopku niso nastali nobeni dodatni oziroma višji pravdni stroški. Te ugotovitve tožene stranke v pritožbi z ničemer ne izpodbijajo. Pritožbo je bilo tako tudi v tem delu kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano odločbo o pravdnih stroških v točki VI izreka (člen 365 točka 2 ZPP).

O stroških pritožbenega postopka

21. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka in sicer tožena stranka zaradi tega, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), tožeča stranka pa zaradi tega, ker njeni stroški niso bili potrebni, saj njen odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi v tej zadevi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Člen 39 OZ in člen 41 ZSReg.
² Glej točko 23 obrazložitve.
³ Glej člen 504 in nadaljnje.
⁴ Glej točko osmič do devetič Družbene pogodbe v prilogi A8 spisa.
⁵ Člen 86 v zvezi s členom 39 OZ.

Datum zadnje spremembe:

16.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 262/2014
• VSL sodba I Cpg 1759/2013
• VSC Sklep Cpg 15/2022