<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sklep Cp 54/2018

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2018:CP.54.2018
Evidenčna številka:VSC00008836
Datum odločbe:07.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Karolina Pečnik (preds.), Darja Pahor (poroč.), mag. Miran Pritekelj
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
Institut:prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev upnika na pravdo - položaj stranke v postopku - zahteva za ločitev zapuščine

Jedro

Sklep o dedovanju lahko izpodbijajo le stranke zapuščinskega postopka, to pa so dediči zapustnice. Po ustaljeni sodni praksi so stranke zapuščinskega postopka tudi upniki v primeru, ko uveljavljajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, kar lahko storijo v roku treh mesecev od uvedbe dedovanja (prvi odstavek 143. člena ZD), dedovanje pa se uvede s smrtjo zapustnika (prvi odstavek 123. člena ZD). Iz podatkov v spisu ni razvidno, da je prvi pritožnik v zakonskem roku zahteval ločitev zapuščine, torej prvemu tožniku ni mogoče priznati položaja stranke v tem zapuščinskem postopku. Prvi pritožnik ima položaj upnika, ki ima terjatev do zapustnice (glede stvarno pravnega zahtevka) in terjatev do zapuščine (glede zneska iz naslova pogrebnih stroškov), ti dve terjatvi pa lahko uveljavlja v pravdi zoper dediče.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnika F. O. in M. M. ter dediča A. A. in B. B. krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje:

- ugotovilo obseg zapuščine zapustnice, da zapustnica ni napravila oporoke in je prišlo v poštev zakonito dedovanje zunajzakonskega partnerja M. M., sina A.A in sina B.B., vsakega do 1/3 zapuščine, da so se vsi trije dediči priglasili k dedovanju in sprejeli vsak svoj dedni delež (točka I. izreka),

- razglasilo za dediče na podlagi zakona zunajzakonskega partnerja M. M. ter sinova A.A in B.B., vsakega do 1/3 zapuščine (točka II. izreka),

- ter odredilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pri zapustnici do 1/2 solastnih nepremičninah vknjižila lastnica pravica v korist in na imena vseh treh dedičev vsakega do 1/3 solastniškega deleža zapustnice, oziroma vsakega do 1/6 celote nepremičnin (točka III. izreka),

- predlog R. S. za omejitev dedovanja v višini 13.903,47 EUR glede dedičev A.A in B.B pa je zavrglo (točka IV. izreka).

2. Zakoniti dedič M. M. in tretji F. O. sta s skupno pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem pritožbenih razlogov zmotna ugotovitev dejanskega stanja in zmotna uporaba materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD). Predlagala sta spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se zapuščinski postopek prekine do rešitve revizijskega postopka, podredno pa sta predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbene navedbe dediča M. M. (v nadaljevanju: drugi pritožnik) so bile, da kot zunajzakonski partner zapustnice ves čas pravdnega postopka in zapuščinskega postopka priznava tretjemu F. O. (v nadaljevanju: prvi pritožnik), da nepremičnini ID znak ... in ... z na teh nepremičninah stoječimi gradbenimi objekti ne spadata v zapuščino pokojne R. F. Prvi pritožnik je sledil napotitvenemu sklepu zapuščinskega sodišča in vložil tožbo, s katero je na prvi stopnji v celoti uspel, pritožbeno sodišče pa je njegov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Prvi pritožnik je vložil proti drugostopni sodbi predlog za dopustitev revizije, ki mu je revizijsko sodišče ugodilo, ni pa še razsodilo o utemeljenosti revizije. Ker revizijski postopek še ni končan, oba pritožnika menita, da je utemeljen njun predlog za prekinitev zapuščinskega postopka, ker se bo šele tedaj, ko bo postopek revizije končan, vedelo ali 1/2 nepremičnin parc. št. ... in ... k.o. ... spada ali ne spada v zapuščino po pokojni R. F. Stališči obeh pritožnikov sta enaki. Prvi pritožnik je v zapuščinskem postopku zahteval še povrnitev pogrebnih stroškov 3.039,04 EUR s pripadki in meni, da mora prvostopno sodišče v sklepu o dedovanju sprejeti sklep, da se prvi tožnik v zvezi s svojim zahtevkom za povrnitev pogrebnih stroškov napoti na pravdo proti dedičem po pokojni R. F. Takega sklepa sodišče prve stopnje ni sprejelo v izrek, je pa v obrazložitvi zapisalo, da sodišče ne odloča o pogrebnih stroških in jih upošteva le pri ugotavljanju čiste zapuščine, ko ugotavlja osnovo za plačilo sodne takse za sklep o dedovanju, ki obremenjuje dediče. Zapuščinsko sodišče bi moralo v izreku sklepa o dedovanju odločiti tudi o povrnitvi pogrebnih stroškov, ki jih je plačal F. O. za pokojno R. F., oziroma o napotitvi le-tega glede povrnitve pogrebnih stroškov na pravdo.

3. Dediča A.A in B.B sta v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene trditve in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drugi pritožnik M. M. je eden od treh zakonitih dedičev po zapustnici. S pritožbo smiselno izpodbija sklep o dedovanju v delu, v katerem je ugotovljen obseg zapuščine zapustnice (točka I. izreka), vendar ga izpodbija v korist tretjega, to je prvega pritožnika. Ker se drugi pritožnik, ki je zakoniti dedič, ne pritožuje v svojo korist, je njegova pritožba neutemeljena.

6. Sklep o dedovanju lahko izpodbijajo le stranke zapuščinskega postopka, to pa so dediči zapustnice. Po ustaljeni sodni praksi so stranke zapuščinskega postopka tudi upniki v primeru, ko uveljavljajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, kar lahko storijo v roku treh mesecev od uvedbe dedovanja (prvi odstavek 143. člena ZD), dedovanje pa se uvede s smrtjo zapustnika (prvi odstavek 123. člena ZD). Iz podatkov v spisu ni razvidno, da je prvi pritožnik v zakonskem roku zahteval ločitev zapuščine, torej prvemu tožniku ni mogoče priznati položaja stranke v tem zapuščinskem postopku. Prvi pritožnik ima položaj upnika, ki ima terjatev do zapustnice (glede stvarno pravnega zahtevka) in terjatev do zapuščine (glede zneska iz naslova pogrebnih stroškov), ti dve terjatvi pa lahko uveljavlja v pravdi zoper dediče. Zapuščinsko sodišče namreč v skladu z določbami 210. in 212. člena ZD prekine zapuščinsko obravnavo le tedaj, kadar dediče napoti na pravdo. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni prekinilo zapuščinske obravnave in ni prvega pritožnika napotilo na pravdo zaradi uveljavljanja njegovih terjatev, oziroma njegove terjatve do zapuščine iz naslova pogrebnih stroških, temveč je višino pogrebnih stroškov le upoštevalo pri ugotovitvi čiste vrednosti zapuščine. Pritožbeno sodišče kot pravilno sprejema stališče sodišča prve stopnje, da lahko prvi pritožnik uveljavlja svojo terjatev do zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov v pravdi zoper dediče, kakor je pravilno obrazloženo v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7. Ker prvi pritožnik ni dedič, je pravno neupoštevno za odločanje dejstvo, da še ni končan revizijski postopek o presoji utemeljenosti stvarnopravnega zahtevka prvega pritožnika.

8. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo, da bi bil izpodbijani sklep obremenjen s katero od tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Glede na obrazloženo pa je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, pritožbena razloga pa nista utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 165. člena ZPP in 174. členu ZD, ki določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju - člen 175, 210, 212, 123, 143

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2MjYx