VSC Sklep EPVDp 111/2017

Jedro

Z ukrepom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se storilcu ne odvzema znanje vožnje, temveč upravičenje do udeležbe v cestnem prometu zaradi zlorabe zaupanja, ki mu je bilo izkazano z izdajo vozniškega dovoljenja. Vozniško dovoljenje kot listina res služi kot dokazilo o tem, da je storilec pridobil določena znanja in veščine, potrebne za varno udeležbo z vožnjo motornega vozila v cestnem prometu, vendar pa vozniško dovoljenje ni zgolj listina, temveč tudi upravičenje do udeležbe v cestnem prometu in ravno odvzem tega upravičenja je bistveni del ukrepa izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožujejo storilčevi zagovorniki zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitev pravil postopka ter napačne ugotovitve dejanskega stanja (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1) in predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je tekla od 11. 3. 2016 do 11. 11. 2017, dne 5. 11. 2017 storil hujši prekršek, saj mu je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 16. 11. 2017, ki je postala pravnomočna 28. 11. 2017, za prekršek storjen 5. 11. 2017 izrečena poleg globe tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek storjen z motornim vozilom kategorije B. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Za sprejem izpodbijane odločitve je bistvena ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, da je storilec prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu, storil v času preizkusne dobe in da je to odločitev o tem pravnomočna. Zagovorniki tudi sami poudarjajo, da se storilec zaveda, da je odločba, s katero je bilo odločeno o prekršku, ki ga je storil 5. 11. 2017, postala pravnomočna. Ker pa je sodišče na pravnomočne odločitve drugih sodišče ter ostalih organov vezano in v okviru predmetnega postopka ne more presojati pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih odločitev, so neupoštevne pritožbene navedbe, da storilec ne priznava krivde za storitev očitanega mu prekrška, prav tako pa je nerelevantno, ali je do pravnomočnosti sodbe o prekršku prišlo iz razloga, ker je storilec zamudil rok za vložitev pravnega sredstva, ali iz drugih razlogov.

6. Iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtati, ali naj storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali ne, temveč je to dolžno storiti. Zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne tudi pritožbene navedbe, da je storilec očitani mu prekršek storil le 6 dni pred iztekom preizkusne dobe, da je uspešno prestal 99 % preizkusne dobe ter s tem dosegel namen določb o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in da je s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 22. 9. 2015 storilcu bila določena zelo dolga preizkusna doba. Ker je storilec še pred iztekom preizkusne dobe storil enega izmed najhujših prekrškov, za katerega je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk, nikakor ni mogoče govoriti o tem, da je bil dosežen namen določb po pogojnem odlogu izvršitve. Namen odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je namreč ponuditi storilcu možnost, da skozi udeležbo v ustreznem rehabilitacijskem programu odpravi vzroke za najhujše kršitve cestnoprometnih predpisov, v pričakovanju, da niti v času preizkusne dobe, niti po izteku preizkusne dobe takih prekrškov ne bo več ponovil. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi storilec uspešno prestal preizkusno dobo, v kolikor bi sodišče že s sklepom z dne 22. 9. 2015 določilo le malenkost krajšo preizkusno dobo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da bi tudi v tem primeru sodišče bilo dolžno storilcu preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar na podlagi petega odstavka 202.e člena ZP-1.

7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja protiustaven, ker je vozniško dovoljenje potrdilo o tem, da je storilec pridobil določena znanja, ki jih zaradi svojega ravnanja ni izgubil in mu jih nihče ne more odvzeti, zaradi česar bi zakon moral predvidevati zgolj prepoved določenega ravnanja, torej prepoved uporabe vseh motornih vozil, ne pa odvzem potrdila o pridobljenih znanjih, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se z ukrepom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu ne odvzema znanje vožnje, temveč upravičenje do udeležbe v cestnem prometu zaradi zlorabe zaupanja, ki mu je bilo izkazano z izdajo vozniškega dovoljenja. Vozniško dovoljenje kot listina res služi kot dokazilo o tem, da je storilec pridobil določena znanja in veščine, potrebne za varno udeležbo z vožnjo motornega vozila v cestnem prometu, vendar pa vozniško dovoljenje ni zgolj listina, temveč tudi upravičenje do udeležbe v cestnem prometu in ravno odvzem tega upravičenja je bistveni del ukrepa izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato je tudi predmetni ukrep primerljiv s prepovedjo opravljanja določenega poklica oziroma funkcije zaradi storjenega kaznivega dejanja in je pritožbena primerjava z odvzemom potrdila o o opravljenem pravniškem državnem izpitu neustrezna in tovrstne pritožbene navedbe neutemeljene.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo storilčevih zagovornikov kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

9. Ker storilčevi zagovorniki s pritožbo niso uspeli, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je storilec dolžan plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, k plačilu pa ga bo pozvalo sodišče prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

16.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep EPVDp 174/2015
• VSL sklep EPVDp 24/2016
• VSL sklep EPVDp 189/2015