VSC Sklep EPVDp 3/2018

Jedro

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je nedopustna izvršitev sankcije za prvi prekršek, za katerega je storilcu bila izrečena stranska sankcija 16 kazenskih točk v cestnem prometu, ki ga je storil 7. 11. 2015. Stranska sankcija kazenskih točk se namreč izvrši z vpisom v skupno evidenco kazenskih točk in ker je ta vpis po podatkih iz izpisa iz evidence kazenskih točk bil izvršen 22. 12. 2015, ni mogoče govoriti o zastaranju izvršitve te sankcije. Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZP-1 pa ne predstavlja izvršitve sankcije, temveč izrek ukrepa, ki je posledica doseženih 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

Iz osmega odstavka 22. člena ZP-1, ki določa, da vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, sodišče namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, jasno izhaja, da gre za ekvivalentno sankcijo oziroma ukrep, ki je posledica doseženega števila 18 kazenskih točk v cestnem prometu, pri čemer pa je sodišče dolžno izreči tisti ukrep oziroma sankcijo, ki ustreza dejanskemu stanju glede imetništva vozniškega dovoljenja.

Naziranje, za kakršnega se zavzema zagovornica, bi namreč omogočalo zlorabe pravice in izigravanje instituta prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, takšno ravnanje pa je sodišče dolžno preprečiti, kar je v obravnavani zadevi na ustrezen način tudi storilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 (dvajset 00/100) v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 28. 5. 2017, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje po prejemu obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 12. 7. 2017, da je storilec imel na dan izdaje tega obvestila v evidenco vpisanih skupaj 19 kazenskih točk, s sklepom z dne 2. 10. 2017 izreklo prenehanje oziroma prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, ker je po dotedanjih podatkih storilec posedoval veljavno tuje vozniško dovoljenje. Naslednji dan po prejemu sklepa o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenje je storilec tuje vozniško dovoljenje zamenjal za slovensko vozniško dovoljenje in zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 10. 2017 vložil pritožbo, ki ji je Višje sodišče v Celju s sklepom z dne 10. 11. 2017 ugodilo, odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter mu naložilo, da naj najprej zanesljivo ugotovi, ali je storilec imetnik tujega ali slovenskega vozniškega dovoljenja in na tej podlagi odloči o izreku ukrepa. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje z vpogledom v evidenco vozniških dovoljenj ugotovilo, da je storilec z dnem 13. 10. 2017 tuje vozniško dovoljenje, izdano na Nizozemskem, zamenjal za slovensko vozniško dovoljenje ter da mu je bilo kot vozniku motornega vozila s plačilnim nalogom Policijske postaje Vrhnika z dne 7. 11. 2015, ki je postal pravnomočen 17. 11. 2015, izrečenih 16 kazenskih točk za prekršek storjen 7. 11. 2015 z motornim vozilom B kategorije, ter s plačilnim nalogom Policijske postaje Ribnice z dne 28. 5. 2017, ki je postal pravnomočen 6. 6. 2017 izrečene 3 kazenske točke za prekršek storjen 28. 5. 2017. Ob takih ugotovitvah, ki jih zagovornica pritožbeno ne izpodbija, je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 28. 5. 2017, saj je tega dne storil prekršek, s katerim je dosegel skupno 19 kazenskih točk. Takšno posledico namreč predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1.

5. Zagovornica v pritožbi sicer utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v prvem stavku 1. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa pozabilo zapisati število kazenskih točk, ki jih je storilec imel vpisane v skupno evidenco kazenskih točk na dan 12. 7. 2017. Vendar pa navedena pomanjkljivost predstavlja zgolj očitno pisno pomoto, ne pa takšne pomanjkljivosti, ki bi predstavljala absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku in povzročalo nerazumljivost ali nejasnost sklepa oziroma nasprotje med razlogi v izpodbijanem sklepu. Tako smiselno nakazana bistvena kršitev določb postopka o prekršku ni podana.

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je nedopustna izvršitev sankcije za prvi prekršek, za katerega je storilcu bila izrečena stranska sankcija 16 kazenskih točk v cestnem prometu, ki ga je storil 7. 11. 2015. Stranska sankcija kazenskih točk se namreč izvrši z vpisom v skupno evidenco kazenskih točk in ker je ta vpis po podatkih iz izpisa iz evidence kazenskih točk bil izvršen 22. 12. 2015, ni mogoče govoriti o zastaranju izvršitve te sankcije. Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZP-1 pa ne predstavlja izvršitve sankcije, temveč izrek ukrepa, ki je posledica doseženih 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Izrek sankcije o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja bi bil v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 nedopusten, če bi pretekli dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, to pa je v obravnavanem primeru plačilni nalog Policijske postaje Ribnica, ki je postal pravnomočen 6. 6. 2017, od njegove pravnomočnosti pa še nista potekli dve leti.

7. Neutemeljena pa so tudi pritožbena navajanja, da je s tem, ko je sodišče storilcu prvotno izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, z izpodbijanim sklepom pa prenehanje veljavnosti vozniškegqa dovoljenja, kršilo načelo prepovedi spremembe na slabše (reformatio in peius). Iz osmega odstavka 22. člena ZP-1, ki določa, da vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, sodišče namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, jasno izhaja, da gre za ekvivalentno sankcijo oziroma ukrep, ki je posledica doseženega števila 18 kazenskih točk v cestnem prometu, pri čemer pa je sodišče dolžno izreči tisti ukrep oziroma sankcijo, ki ustreza dejanskemu stanju glede imetništva vozniškega dovoljenja. Storilec se je sam odločil, da bo na Nizozemskem izdano vozniško dovoljenje zamenjal za slovensko vozniško dovoljenje, s tem pa je privolil vse posledice v zvezi s tem, torej tudi v to, da mu lahko sodišče namesto prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja zaradi doseženih 18 kazenskih točk izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Naziranje, za kakršnega se zavzema zagovornica, bi namreč omogočalo zlorabe pravice in izigravanje instituta prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, takšno ravnanje pa je sodišče dolžno preprečiti, kar je v obravnavani zadevi na ustrezen način tudi storilo.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilčeve zagovornice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilčeva zagovornica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je storilec dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, k plačilu pa ga bo pozvalo sodišče prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

16.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba IV Ips 11/2021
• Sodba I Up 949/2001
• UPRS Sodba I U 1071/2016-6