<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sklep Cp 281/2017

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2017:CP.281.2017
Evidenčna številka:VSC00005922
Datum odločbe:16.11.2017
Senat, sodnik posameznik:mag. Miran Pritekelj (preds.), Darja Pahor (poroč.), Nataša Gregorič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:že pravnomočno razsojena stvar - identiteta zahtevka - nujno sosporništvo - pravnomočno razsojena zadeva

Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožbe, da je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da so lastniki treh nepremičnin, na katerih ugotovljeno dejansko stoji objekt, za katerega tožnika trdita, da sta ga zgradila sama, nujni in enotni sosporniki v predmetni pravdi, v kateri tožnika zahtevata ugotovitev, da je nepremičnina parc. št. 1637 k.o. ... njuna skupna lastnina na podlagi gradnje na tujem po določbah Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR).

Četudi gre za enoten objekt, ki leži na treh nepremičninah, od katerih pa je vsaka v izključni lasti drugega lastnika, ni nujno, da bo vprašanje obstoja lastninske pravice tožnikov na enak način rešeno za vsakega lastnika teh nepremičnin.

Subjektivna identiteta je podana, če nastopajo kot stranke iste osebe, ki so bile pravdne stranke v pravnomočno končani pravdi. Objektivna identiteta pa je podana, če sta identična tožbeni zahtevek in dejanska podlaga pravnomočne sodbe in (nove) tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se zavrne primarni tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala ugotovitev, da je nepremičnina parc. št. 1637/0 k.o. ... na podlagi pridobitnega načina gradnje na tujem do celote skupna lastnina tožnikov, ter da je toženec dolžan tožnikoma izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim dovoljuje pri nepremičnini parc. št. 1637/0 k.o. ... do celote vpis skupne lastnine na ime tožnikov (točka I izreka),

- da se zavrne podredni tožbeni zahtevek, s katerim je prva tožnica zahtevala, naj se ugotovi, da je na podlagi gradnje na tujem in priposestvovanja prva tožnica lastnica do 1/2 celote parc. št. 1637/1 k.o. ... in je toženec dolžan prvi tožnici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se bo lahko pri nepremičnini parc. št. 1637/0 k.o. ... vpisala lastninska pravica v korist prve tožnice do 1/2 celote (točka II izreka),

- tožnikoma pa naložilo povrniti tožencu 2.934,64 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka).

2. Tožnika sta s pritožbo izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje z uveljavljanjem vseh treh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala sta, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožnikov, podredno pa sta predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Navajala sta, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo postopkovna določila, kar ima za posledico, da je sodba nezakonita, ko je zaključilo, da je tožbeni zahtevek potrebno zavrniti, ker je bila tožba vložena le zoper toženca, ne pa tudi zoper zemljiškoknjižne lastnike parc. št. 1636 in 1844 obe k.o. ..., ki naj bi po stališču sodišča prve stopnje bili v tej zadevi nujni sosporniki. Nujno sosporništvo na pasivni strani obstaja le v primerih, kadar je na pasivni strani po materialnem pravu takšno razmerje, da lahko le več oseb skupaj upravlja in razpolaga s pravico, ki je predmet tožbe in če je za več oseb na pasivni strani sodba nujno enaka. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, ker imajo parcele št. 1636/0, 1637/0 in 1844 vse k.o. ... tri različne zemljiškoknjižne lastnike in je vsak od njih sam legitimiran odločati o nepriznanju oziroma priznanju lastninske ali druge stvarne pravice tožnikov na parceli, ki je zemljiškoknjižno vpisana nanj in pri tem ni vezan na enako ali ne enako voljo zemljiškoknjižnih lastnikov drugih dveh parcel, med njimi tudi ni skupnega upravljanja in razpolaganja. Ti trije lastniki treh parcel niso v nobeni medsebojni materialnopravni zvezi, ki bi jim preprečevala, da vsak od njih na primer tudi pogodbeno uredi razmerje s tožnikoma za parcelo, ki je vpisana nanj, drugače od lastnikov drugih dveh parcel. V posledici zavrnitve tožbenega zahtevka zaradi napačnega pravnega stališča, da naj bi šlo za nujno sosporništvo na pasivni strani, je v celoti izostalo ugotavljanje tožbeno zatrjevanega pravnorelevantnega dejanskega stanja in je dejansko stanje v izpodbijani sodbi nepopolno ugotovljeno.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožbe, da je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da so lastniki treh nepremičnin, na katerih ugotovljeno dejansko stoji objekt, za katerega tožnika trdita, da sta ga zgradila sama, nujni in enotni sosporniki v predmetni pravdi, v kateri tožnika zahtevata ugotovitev, da je nepremičnina parc. št. 1637 k.o. ... njuna skupna lastnina na podlagi gradnje na tujem po določbah Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR).

Drži sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da objekt, za katerega tožnika trdita, da sta ga zgradila na tujem svetu, predstavlja celoto, vendar to po presoji pritožbenega sodišča ni ključna okoliščina v tej pravdi. Odločilno je dejstvo, da toženec, katerega last je nepremičnina, ki je predmet tožbenega zahtevka, lahko z lastninsko pravico na tej sporni nepremičnini prosto razpolaga. Problem obstoja lastninske pravice tožnikov na parcelnih št. 1636 in 1834 obe k.o. ... z ničemer ne tangira toženca, ker gre za razmerje med tožnikoma in tretjimi, to razmerje ne vpliva na sporno razmerje med pravdnima strankama v tej pravdi. Četudi gre za enoten objekt, ki leži na treh nepremičninah, od katerih pa je vsaka v izključni lasti drugega lastnika, ni nujno, da bo vprašanje obstoja lastninske pravice tožnikov na enak način rešeno za vsakega lastnika teh nepremičnin.

Zato je materialnopravno zmotna presoja sodišča prve stopnje, da so nujni sosporniki vsi lastniki vseh treh nepremičnin, na katerih leži objekt, za katerega tožnika trdita, da sta ga zgradila sama.

6. Odločanje o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno, pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na to kršitev pa mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Odločilna za presojo, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je ocena sodišča o tem, ali obstoji subjektivna in objektivna identiteta spora. Subjektivna identiteta je podana, če nastopajo kot stranke iste osebe, ki so bile pravdne stranke v pravnomočno končani pravdi. Objektivna identiteta pa je podana, če sta identična tožbeni zahtevek in dejanska podlaga pravnomočne sodbe in (nove) tožbe.

7. V predmetni zadevi sta tožnika prva toženka in drugi toženec, torej tožeča stranka ni identična tožeči stranki v zadevi Okrajnega sodišča v Celju P 487/2009, v kateri je bil tožeča stranka le drugi tožnik.

V zadevi P 487/2009 je bila predmet tožbenega zahtevka ugotovitev, da je drugi tožnik lastnik do celote nepremičnine parc. št. 1637 k.o. ..., v predmetni pravdi pa je predmet zahtevka ugotovitev, da je nepremičnina parcelna št. 1637 k.o. ... skupna lastnina prve tožnice in drugega tožnika.

8. V zadevi P 487/2003 je drugi tožnik, kot tožeča stranka, utemeljeval tožbeni zahtevek s trditvami, da je na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico na podlagi dne 25. 6. 1992 sklenjene kupoprodajne pogodbe, da mu je ta nepremičnina bila na podlagi te pogodbe izročena tudi v neposredno posest, ter da je neposredno in dobroverno lastniško posest drugi tožnik izvrševal nepretrgano od sklenitve kupoprodajne pogodbe do vložitve tožbe, to je 18 let in je postal njen lastnik na podlagi priposestvovanja. Dejanska podlaga tožbenega zahtevka v zadevi P 487/2009 so torej dejstva, ki so pravno odločilna za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja.

V predmetni pravdi pa oba tožnika utemeljujeta pridobitev skupne lastnine na isti nepremičnini s trditvami, da sta v letu 1993 zgradila na sporni nepremičnini objekt - mizarsko delavnico, da sta bila ob gradnji dobroverna in sta postala skupna lastnika sporne nepremičnine na podlagi gradnje na tujem po določbah členov 24 do 26 ZTLR (priredni tožbeni zahtevek). S podrednim tožbenim zahtevkom pa prva tožnica sama uveljavlja, da ji pripada sporna nepremičnina na podlagi gradnje na tujem in tudi na podlagi priposestvovanja, ker na sporni nepremičnini izvaja dobroverno lastniško posest neprekinjeno od leta 1992 dalje.

9. Za presojo objektivne istovetnosti tožbenega zahtevka se v skladu s pravno teorijo in sodno prakso uporablja procesna ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka enakovredno upošteva tožbeni predlog in dejansko podlago (tako Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 229/2012), potrebno je torej upoštevati izrek in dejansko podlago že pravnomočne sodbe in nove tožbe.

Po presoji pritožbenega sodišča niti izrek niti dejanska podlaga že pravnomočne sodbe P 487/2003 nista identična tožbenemu izreku in zatrjevani dejanski podlagi v predmetni pravdi. Ker tudi tožeča stranka ni identična tisti v P 487/2003, v predmetni pravdi ne gre za že pravnomočno razsojeno stvar.

10. Ker je glede na zgoraj obrazloženo v točki 5 sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno presodilo, da toženec kot izključni lastnik sporne nepremičnine parcelna št. 1637 k.o. ... ni sam pasivno legitimiran v tej pravdi, in ker o zahtevku še ni bilo pravnomočno razsojeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnikov ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker v novem sojenju ne bo potrebno le dopolniti dokaznega postopka zaradi ugotovitve le nekaterih manjkajočih odločilnih dejstev, temveč sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava sploh še ni izvajalo dokazov in ni ugotavljalo niti ugotovilo nobenih pravno odločilnih dejstev za meritorno odločitev o tožbenem zahtevku, je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

11. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju trditvene podlage pravdnih strank in ob pravilni uporabi določb 24. in 26. člena ZTLR razčistiti in ugotoviti med strankama sporna dejstva, ki so materialnopravno odločilna in ponovno razsoditi o utemeljenosti zahtevka (zahtevkov) tožnikov.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 319, 196

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.01.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzOTc4