<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sklep II Cp 535/2017

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2017:II.CP.535.2017
Evidenčna številka:VSC00004848
Datum odločbe:26.10.2017
Senat, sodnik posameznik:Darja Pahor (preds.), mag. Miran Pritekelj (poroč.), Nataša Gregorič
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:duševno zdravje - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - zaključek zdravljenja - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek

Jedro

Oseba, ki ima duševno motnjo, se po zaključenem psihiatričnem zdravljenju, če so za to izpolnjeni pogoji po ZDZdr, sprejme na varovani oddelek SVZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom Pr 26/2017 z dne 12. 10. 2017 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotni udeleženec D. M., rojen 1981, stalno stanujoč P. sprejme na varovani oddelek Specialnega socialnovarstvenega zavoda Dom A., za čas do šestih mesecev. Sodišče prve stopnje je na predlog predlagatelja in po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji po ZDZdr, da se nasprotnega udeleženca sprejme na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Doma A. Na podlagi mnenja izvedenke je ocenilo, da nasprotni udeleženec ogroža svoje zdravje in življenje zaradi posledic duševne motnje, zaradi katere je pri njemu hudo motena presoja realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja. Bolnišnično zdravljenje je zaključeno, oziroma ni potrebno. Pri nasprotnemu udeležencu je prisotna duševna bolezen kot sindrom odvisnosti od alkohola - Korsakoff sindrom, katero je predlagateljev zdravnik diagnosticiral kot F10.6 Duševne vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola, amnestični sindrom; F10.2 Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola, sindrom odvisnosti. Sodišče je ugotovilo, da so pri nasprotnem udeležencu prisotne precejšnje spominske motnje, motnje presoje, razumevanja in načrtovanja, gre za njegov upad intelektualnih sposobnosti, zaradi katerih lahko nasprotni udeleženec ogroža sebe ali zlasti druge ob dejstvu, da je slednji do upada spoznavnih sposobnosti povsem nekritičen zaradi sindroma Korsakoff in zaradi odvisnosti od alkohola nasprotni udeleženec ogroža svoje življenje in svoje zdravje, še zlasti zaradi slabše prostorske orientiranosti in časovne dezorientiranosti in sočasno ohranjene pokretnosti obstaja možnost zatavanja, da bi ogrožal svoje življenje in zdravje. Izvedenka je predlagala, da se opravi zdravljenje na varovani enoti specialno socialnovarstvenega zavoda Dom A. za dobo do šestih mesecev. Bivanje nasprotnega udeleženca zunaj varovanega okolja tudi po prepričanju sodišča pomeni hudo ogrožanje njegovega zdravja in ogrožanja njegovega življenja. Sodišče je namreč sledilo izvedenki, da nasprotni udeleženec ni sposoben prepoznati nevarnosti v okolju in se pred nevarnostjo obvarovati (npr. lahko odtava, se izgubi), kar vse lahko pripelje do resnih poškodb ali celo smrti, še zlasti ob dejstvu, da je dobro pokreten. Dom A. je sicer izrazil v svojem odgovoru dejstvo, da na varovanem oddelku nima prostih mest. Sodišče je s tem seznanjeno, sicer pa je ugotovilo, da tudi glede na splošno prezasedenost vseh varovanih oddelkov na območju Slovenije ni mogoče odreči odločanja o sprejemu osebe z duševno motnjo v varovani oddelek SVZ. Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da so za zadržanje v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda, to je v obravnavani zadevi Dom A., izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr. Dobo zadržanja v trajanju do 6 mesecev je določilo po prvem odstavku 77. člena ZDZdr in je po mnenju sodišča primerna, ker bo lahko le izboljšanje duševne bolezni pripeljalo do tega, da nasprotni udeleženec stalne oskrbe in varstva ne bo potreboval, spričo narave duševne bolezni pa njegovega, po mnenju izvedenke izboljšanja duševne bolezni ne gre pričakovati izven zavoda. Zato je določilo za sprejem udeleženca SVZ Dom A.

2. Zoper takšno odločitev o zadržanju v SVZ Dom A. se pritožuje ta SVZ. Pritožbo podaja iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da so v 74. členu ZDZdr navedeni kumulativni pogoji po vseh šestih alinejah prvega odstavka tega člena in izpolnitev pogojev mora biti utemeljena na konkretnih ugotovitvah in obrazložitvi dejstev, ki jih predstavljajo. Sodišče je ugotovilo, da ima zadržani sindrom Korsakoff in odvisnost od alkohola, zaradi katerega je bolezensko povsem nekritičen in odklonilen oziroma ambivalenten do jemanja zdravil. Ima trajno okvaro možganovine kot posledico prekomernega pitja alkohola in neustrezne prehrane, prisotne so precejšnje spominske motnje, motnje presoje, razumevanja in načrtovanja, stik z realnostjo je najhuje moten ter posledično zadržani ni sposoben obvladovati svojega ravnanja. Po mnenju pritožnika pa varovani oddelek posebnega socialnovarstvenega zavoda ni namenjen zdravljenju odvisnosti, torej težav, ki so prisoten pri D. M., temveč zaščiti in varstvu oseb, kjer bolnišnično zdravljenje ni več potrebno. Zato nasprotnega udeleženca k pritožniku ni mogoče namestiti. Pritožnik ustreznega zdravljenja in obravnave ne more zagotoviti, saj v svojem varovanem oddelku v okviru institucionalne oskrbe nima nameščene niti ene same osebe, ki bi imela enake težave kot nasprotni udeleženec in za nudenje oskrbe navedeni osebi nima niti ustreznega kadra, kaj šele znanja in izkušenj. Osebe s tovrstnimi težavami se namreč zdravijo v oddelkih pod posebnim nadzorom, ki so oddelki psihiatrične bolnišnice za intenzivno zdravljenje, kjer se nameščajo osebe zaradi zdravstvenih razlogov in ogrožanja svojega življenja in življenja drugih, hudega ogrožanja svojega zdravja ali zdravja drugih, povzročanja hude premoženjske škode sebi ali drugim in se jim zato omeji gibanje. Le zdravniki v takih bolnišnicah lahko ustrezno obravnavajo zdravstvene ter psihične težave nasprotnega udeleženca. Opozarja še na odločitve VS RS. Po mnenju pritožnika zavodsko obliko institucionalnega varstva za upravičence iz točke C) izvajajo posebni socialnovarstveni zavodi, za upravičence iz točke D) pa domovi za starejše. Zato so mnenja, da D. M. ni mogoče uvrstiti v nobeno od kategorij upravičenca iz kategorije C), saj je njegova primarna težava zasvojenost z alkoholom iz katere izhaja tudi psihotična motnja in zaradi katere potrebuje zdravljenje in ne le zgolj varstvo. Pritožnik pa še poudarja, da je njegov zavod prekomerno zaseden in prisiljanje nameščanja v prezasedene prostore predstavlja kršitev 12. člena Ustave RS. Pritožnik še opozarja, da je na vse to že opozoril v mnenju, ki ga je podal v postopku pred prvostopenjskim sodiščem. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep o namestitvi nasprotnega udeleženca razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tudi po zaključku sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka, zlasti na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo vse, z zakonom določene pogoje za to, da se nasprotni udeleženec sprejme na varovani oddelek specialnega socialnovarstvenega zavoda in to ravno v zavod Dom A., za čas do šestih mesecev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog predlagatelja utemeljen, saj je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno, zaključilo je, da nasprotni udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, da ne ogroža svoje življenje ali življenje drugih in da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Sodišče je ugotovilo, da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči npr. izven socialnovarstvenega zavoda ali v nadzorovani obravnavi. Tako je ugotovilo, da so izpolnjeni tudi drugi pogoji za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki ga določajo predpisi s področja socialnega varstva. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bolnišnično zdravljenje zaključeno, oziroma da ni več potrebno. Ugotovilo je, da ima nasprotni udeleženec duševno motnjo, katero je tudi diagnosticiralo in da je ta duševna motnja v vzročni zvezi z ogrožanjem zdravja in njegovega življenja, ker ima nasprotni udeleženec hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja. Glede na podano izvedensko mnenje je sodišče ugotovilo, da so pri nasprotnem udeležencu prisotne precejšnje spominske motnje, motnje presoje, razumevanja in načrtovanja, torej gre za njegov upad intelektualnih sposobnosti, zaradi katerih lahko nasprotni udeleženec ogroža sebe ali druge, zlasti ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec do upada spoznavnih sposobnosti povsem nekritičen. Bivanje nasprotnega udeleženca zunaj varovanega okolja tudi po zaključku sodišča druge stopnje, ob reševanju pritožbe SVZ pomeni hudo ogrožanje njegovega zdravja in ogrožanje njegovega življenja. Sodišče prve stopnje je namreč sledilo izvedenki, da nasprotni udeleženec ni sposoben prepoznati nevarnosti v okolju in se pred nevarnostjo varovati (npr. lahko odtava, se izgubi), kar vse lahko pripelje do resnih poškodb ali celo smrti, še zlasti ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec dobro pokreten. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno določilo dobo trajanja namestitve do šestih mesecev. Sodišče prve stopnje je tako pri svoji odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbe ZDZdr, ki omogočajo sprejem na varovani oddelek specialnega socialnovarstvenega zavoda.

6. Sodišče prve stopnje je pred odločitvijo o tem, da se nasprotni udeleženec namesti ravno v Dom A., o tem najprej pridobilo mnenje izvedenke, ki je predlagala, da se ga namesti ravno v ta specialni socialnovarstveni zavod. Sodišče je v postopek pritegnilo tudi ta SVZ. SVZ Dom A. je dne 17. 10. 2017 podal mnenje o izpolnjevanju pogojev za sprejem v socialnovarstveni zavod v skladu z 79. členom ZDZdr. Iz tega mnenja (list. št. 32) ne izhajajo pritožbene trditve, katere sedaj ta SVZ izpostavljajo v pritožbi, da ni takšen zavod, ki bi lahko sprejel nasprotnega udeleženca za čas do šestih mesecev. Iz tega poročila izhaja le to, da je ta SVZ prezaseden. SZV ni izpostavil dejstva, da nima kadrovskih in drugih resursov za to, da bi lahko za dobo šestih mesecev nasprotnega udeleženca sprejel v SVZ. V konkretnem primeru gre za specialni SVZ in v Republiki Sloveniji obstajata samo dva takšna specialna zavoda, v katerih se lahko namesti oseba z duševno motnjo brez privolitve pod pogoji iz ZDZdr. Sodišče duševnih bolnikov, ki potrebujejo stalno varstvo in oskrbo ne more odpustiti iz psihiatrične bolnišnice domov le zaradi tega, ker so varovani oddelki socialnovarstvenega zavoda prezasedeni. O tem se je že oblikovala sodna praksa kot npr. v eni zadnjih zadev VSK sklep II Cp 406/2014 z dne 16. 5. 2014. Pritožnik pravilno opozarja, da je mogoče nasprotnega udeleženca uvrstiti v kategorijo duševnih bolnikov iz točke C), po katerem zavodsko obliko institucionalnega varstva za te upravičence lahko izvajajo le posebni socialnovarstveni zavodi, zato je nasprotnega udeleženca glede na njegovo starost mogoče uvrstiti v prav ta posebni socialnovarstveni zavod. Pri tem je potrebno poudariti, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je akutno zdravljenje končano oziroma ni več potrebno in zato potrebuje namestitev v posebni socialnovarstveni zavod in to ne zaradi zdravljenja, temveč zaradi razlogov, ki so navedeni v ZDZdr. O tem, da je mogoče osebe v starosti kot jo ima nasprotni udeleženec, namestiti le v posebni socialnovarstveni zavod, se je izreklo že Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu II Ips 217/2016 z dne 20. 9. 2016. Udeleženec je namreč specialni SVZ in socialnovarstvene storitve se izvajajo po normativih (drugi odstavek 11. člena ZSV), ki so predpisani s Pravilnikom o normativih. Pravilnik upravičence razvršča v naslednje kategorije: A) otroci, mladostniki in odrasle osebe do 26. leta starosti, ki so usmerjene v posebni program vzgoje in izobraževanja; B) otroci, mladostniki do 18. leta starosti, prikrajšani za normalno družinsko življenje; C) odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju in z napredovalno kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja; in D) osebe, starejše od 65 let. Zavodsko obliko socialnega varstva za upravičence iz točk C) izvajajo posebni socialnovarstveni zavodi, za upravičence iz točke D) pa domovi za starejše. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da normativna klasifikacija upravičencev in izvajalcev storitev med drugim temelji na njihovi starosti, ker je opredelitev starosti sestavni del dejanskega stanu podzakonskega predpisa, odgovor na vprašanje, ali spada zadržana oseba v posebni socialnovarstveni zavod, tako ni le dejansko ampak tudi pravno vprašanje in sodišče prve stopnje je pravilno odgovorilo na to pravno vprašanje, da je mogoče udeleženca v skladu z zakonsko podlago namestiti le v specialni socialnovarstveni zavod, kar pa SVZ Dom A. prav gotovo je in tega pritožnik v pritožbi ne more zanikati.

7. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje ob uporabi 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP pritožbo udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, niso se mu pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP in ZNP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

8. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 74, 75, 77

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.12.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzMjkx