<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sklep I Cpg 184/2017

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2017:I.CPG.184.2017
Evidenčna številka:VSC00003513
Datum odločbe:29.09.2017
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Pešec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravočasnost vabila na narok - vročitev s fikcijo

Jedro

Skladno z določbo 142. člena ZPP (veljavnim do 13. 9. 2017 oziroma pred novelo) je dopustno in pravilno vročanje tudi na način, da se naslovnika o prispeli sodni pošiljki obvesti z obvestilom, ki se pusti v poštnem nabiralniku, pri tem pa iz obvestila izhaja opozorilo, kje se nahaja sodna pošiljka in da jo je treba prevzeti v 15 dneh, v nasprotnem (če se pošiljka ne dvigne) se šteje, da je pošiljka vročena po preteku 15 dni. Tožena stranka sodne pošiljke ni dvignila in tako se šteje, da ji je bila vročena in gre za tako imenovano fikcijo vročitve. Toda vročanje s fikcijo vročitve sodišča ne odvezuje, da spoštuje določbe o pravilnem vabljenju na narok za glavno obravnavo. Po določbi drugega odstavka 280.člena ZPP je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. S tem, ko sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo ni razpisalo tako, da bi toženi stranki ostalo od vročitve vabila do naroka vsaj 15 dni, je ravnalo nezakonito, toženo stranko pa je prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve v postopku in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo II Pg 103/2016 z dne 12. 5. 2017 izreklo: "I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 140387/2015 z dne 18. 11. 2015, ostane delno v veljavi, tako je dolžna tožena stranka poravnati tožeči stranki znesek 1.110,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi: - od zneska 95,16 EUR od dne 17. 12. 2014 dalje do plačila, - od zneska 95,16 EUR od dne 17. 1. 2015 dalje do plačila, - od zneska 190,32 EUR od dne 17. 2. 2015 dalje do plačila, - od zneska 190,32 EUR od dne 17. 3. 2015 dalje do plačila, - od zneska 190,32 EUR od dne 17. 4. 2015 dalje do plačila, - od zneska 190,32 EUR od dne 17. 5. 2015 dalje do plačila, - od zneska 79,30 EUR od dne 17. 6. 2015 dalje do plačila, - od zneska 79,30 EUR od dne 17. 7. 2015 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 2. 12. 2015 dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo. II. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 140387/2015 z dne 18. 11. 2015, se delno razveljavi za plačilo izvršilnih stroškov v višini 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 2. 12. 2015 dalje do plačila in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne."

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da je med pravdnima strankama nesporno, da sta poslovno sodelovali na način, da je tožeča stranka za toženo stranko opravljala določene storitve, povezane z njeno dejavnostjo, in sicer je toženi stranki predala v uporabo "skonfigurirane" sledilne naprave. Z vtoževanimi računi pa ji je zaračunala opravljene storitve. Navedlo je nadalje, da je med pravdnima strankama sporno, s kom je tožeča stranka sklenila pogodbo za opravljanje storitev (v smislu 619. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ)), pod kakšnimi pogoji se lahko zaračunavajo storitve in sporna je tudi višina dolga. Presodilo je, da tožena stranka ni nikoli zanikala, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali in sta torej bili v pogodbenem odnosu. Samo dejstvo, da ni prišlo do pisno sklenjene pogodbe, ne pomeni, da stranki ne bi bili v pogodbenem odnosu. Za predmetno pogodbo se ne zahteva posebna obličnost, zato ni pomembno, da med strankama, ni bila podpisana pisna pogodba. Sodišče tako ocenjuje, da je bila v konkretnem primeru med strankama sklenjena in realizirana podjemna pogodba. Na podlagi prvega odstavka 619. člena OZ je bila tako tožeča stranka kot podjemnik dolžna toženi stranki kot naročniku predati "skonfigurirane" naprave za sledenje vozil, tožena stranka pa se je zavezala, da ji bo za opravljene storitve plačevala. Sodišče je glede same realizacije posla in dogovorjene cene presodilo, da so stroški storitve nastali s tem, ko je tožena stranka sledilne naprave prevzela, ne glede na to ali so bile uporabljene ali ne. Nastale stroške pa je tožeča stranka zaračunala in jih je tožena dolžna plačati. Tožeča stranka je za toženo stranko opravljala storitve od decembra 2014 do julija 2015 in jih zaračunala po tedaj veljavnih cenikih. Tožena stranka opravljene storitve ni plačala, zato je zahtevek za plačilo glavnice v višini 1.110,20 EUR utemeljen, saj se znesek ujema s seštevkom vtoževanih računov v prilogah A 3 - A 10 in izhaja tudi iz Izpisa odprtih postavk - IOP na dan 8. 4. 2016 v prilogi A 11. Zahtevek tožeče stranke za plačilo glavnice je utemeljen. Tožeča stranka je poleg glavnice zahtevala tudi povrnitev zakonskih zamudnih obresti od dneva po zapadlosti posameznega računa. Na podlagi prvega odstavka 378. člena OZ v primeru, da je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti. V skladu s prvim odstavkom 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Tožena stranka je za znesek 95,16 EUR od dne 17. 12. 2014, za znesek 95,16 EUR od dne 17. 1. 2015, za znesek 190,32 EUR od dne 17. 2. 2015, za znesek 190,32 EUR od dne 17. 3. 2015, za znesek 190,32 EUR od dne 17. 4. 2015, za znesek 190,32 EUR od dne 17. 5. 2015, za znesek 79,30 EUR od dne 17. 6. 2015 in za znesek 79,30 EUR od dne 17. 7. 2015 dalje do plačila dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.

3. Sodišče prve stopnje je še navedlo, da je v tej zadevi razpisalo in izvedlo narok za glavno obravnavo, čeprav ga ni zahtevala nobena od strank. Za dne 12. 4. 2017 razpisani narok se je tožena stranka opravičila, da se naroka ne more udeležiti, ker se šele vrača s službene poti in odsotnosti ni mogla predvideti vnaprej. Sodišče je narok preložilo na 12. 5. 2017 in toženo stranko pozvalo na predložitev dokazila o upravičeni odsotnosti v roku 3 dni, sicer bo štelo, da je izostanek z naroka neopravičen. Toženi stranki je bilo vabilo za narok dne 12. 5. 2017 in dopis z dne 12. 4. 2017 pravilno vročeno (139. člen ZPP in 142. člen ZPP). Toženi stranki je bilo dne 19. 4. 2017 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje in v kolikšnem roku lahko pisanje dvigne. Ker tožena stranka pisanja v postavljenem roku ni dvignila, je bilo le-to po poteku tega roka puščeno v njenem hišnem predalčniku, kot izhaja iz vročilnice, pripete k list. št. 40 spisa. S tem je bilo pisanje vročeno toženi stranki v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Tožena stranka se naroka dne 12. 5. 2017 ni udeležila, niti ni svojega izostanka opravičila, zato je sodišče opravilo narok v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke. O posledicah neudeležbe na naroku je bila tožena stranka izrecno opozorjena v vabilu in je v navedene posledice privolila.

4. Zoper to sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka in navaja, da tožena stranka ni nikoli prejela poziva za predložitev dokazila o upravičeni odsotnosti na datum 12. 4. 2017 razpisani narok - v roku 3 dni, niti ni prejela vabila za narok dne 12. 5. 2017 v tej zadevi, ki bi se ga zagotovo udeležila, saj je v njenem interesu zadevo zaključiti. Posledično tudi ni seznanjena o posledicah neudeležbe na naroku, ki je bil razpisan za 12. 5. 2017. Zagotovo pa se ne bi zgodilo prvič, da bi bila pošiljka odložena v kak drug poštni nabiralnik. Zaradi tega smatra, da ji je bila kršena pravica do predložitve dokazil o odsotnosti, ki jih prilaga, kršena pravica do zaslišanja in do zakonske obravnave. Glede na vse navedeno tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče na podlagi predloženih dokazov in pojasnil izpodbijano sodbo razveljavi in o vsebini ponovno odloči, oziroma podrejeno, da ugotovi dejansko višino dolgovanega zneska.

5. Tožena stranka ni priglasila stroške pritožbe.

6. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Pritožba s svojimi trditvami smiselno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem, ko toženi stranki ni omogočilo, da bi se udeležila naroka za glavno obravnavo in jo prikrajšalo za izjasnitev v postopku.

9. Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

10. Navedeni razlogi po prvem odstavku 458. člena ZPP so tudi razlogi, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti ( morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje v delu, kolikor jo izpodbija pritožba (prvi odstavek 350. člena ZPP).

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba sicer nima prav, da tožena stranka ni nikoli prejela poziva za predložitve dokazila o upravičeni odsotnosti z naroka dne 12. 4. 2017 in da ni nikoli prejela vabila za narok dne 12. 5. 2017. Trdi sicer, da je velika verjetnost, da bi sodna pošiljka bila puščena v kakšnem drugem poštnem predalčniku, vendar ne predlaga dokaza, s katerim bi se ta pritožbena trditev preizkusila, zato jo pritožbeno sodišče šteje kot nedokazano in neutemeljeno, zato je zavrnilo to pritožbeno trditev.

12. Drugače pa je s pritožbeno trditvijo, da je toženi stranki z nezakonitim postopanjem bila odvzeta pravica do izjasnitve v postopku.

13. Ne drži sicer trditev pritožbe, da toženi stranki ni bila vročena sodna pošiljka z vabilom na narok dne 12. 5. 2017 in z dopisom z dne 12. 4. 2017, da izkaže opravičenost odsotnosti z naroka dne 12. 4. 2017.

14. Pritožbeno sodišče povzema iz spisovnega gradiva, da držijo navedbe sodišča prve stopnje, da je toženi stranki bilo vabilo za narok dne 12. 5. 2017 in dopis z dne 12. 4. 2017 pravilno vročeno (139. in 142. člen ZPP). Toženi stranki je bilo dne 19. 4. 2017 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje in v kolikšnem roku lahko pisanje dvigne. Ker tožena stranka pisanja v postavljenem roku ni dvignila, je bilo le-to po poteku tega roka puščeno v njenem hišnem predalčniku, kot izhaja iz vročilnice, pripete k list. št. 40 spisa. S tem je bilo pisanje vročeno toženi stranki v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP.

15. Sodišče prve stopnje je s prej navedenim pojasnilo, da je skladno z določbo 142. člena ZPP (veljavnim do 13. 9. 2017 oziroma pred novelo)1dopustno in pravilno vročanje tudi na način, da se naslovnika o prispeli sodni pošiljki obvesti z obvestilom, ki se pusti v poštnem nabiralniku, pri tem pa iz obvestila izhaja opozorilo, kje se nahaja sodna pošiljka in da jo je treba prevzeti v 15 dneh, v nasprotnem (če se pošiljka ne dvigne) se šteje, da je pošiljka vročena po preteku 15 dni. Tožena stranka sodne pošiljke ni dvignila in tako se šteje, da ji je bila vročena in gre za tako imenovano fikcijo vročitve.

16. Toda vročanje s fikcijo vročitve sodišča ne odvezuje, da spoštuje določbe o pravilnem vabljenju na narok za glavno obravnavo. Po določbi drugega odstavka 280.člena ZPP2 je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila.

17. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženi stranki obvestilo v poštnem nabiralniku puščeno 19. 4. 2017, tožena stranka v 15 dneh sodne pošiljke ni dvignila in tako se šteje, da je bila sodna pošiljka z vabilom vročena po preteku 15 dni.

18. Po določbi drugega odstavka 111. člena ZPP se v primeru, če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Toženi stranki je obvestilo puščeno 19. 4. 2017 in petnajstdnevni rok se je iztekel 4. 5. 2017. Od 4. 5. 2017 pa do dneva naroka, ki je bil 12. 5. 2017, bi moralo preteči 15 dni, da bi tožena stranka bila pravilno vabljena na narok. Petnajstdnevni rok se je iztekel 19. 5. 2017, sodišče prve stopnje pa je narok razpisalo že za 12. 5. 2017.

19. S tem , ko sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo ni razpisalo tako, da bi toženi stranki ostalo od vročitve vabila do naroka vsaj 15 dni, je ravnalo nezakonito, toženo stranko pa je prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve v postopku in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

20. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. členom ZPP), saj o zadevi ne more odločiti samo, ker bi sicer stranki prikrajšalo za pravico do pritožbe (25.člen Ustave RS). Odločitev, da se pritožbi ugodi glede izpodbijanih stroškov postopka je pritožbeno sodišče sprejelo v posledici ugoditve pritožbi glede presoje o glavni stvari, od katere je odvisen uspeh v pravdi.

21. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in nato glede na ugotovljeno dejansko stanje presoditi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

-------------------------------
1 Določba 142. člena ZPP, pred novelo ZPP-E se glasi: "1) Tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, se vročajo osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom tega zakona. 2) Druga pisanja se vročajo osebno samo, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. 3) Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. 4) Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. 5) O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo. 6) Če je treba vročiti pisanje iz prvega odstavka tega člena državnim organom in subjektom iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona, se opravi vročitev po 133. členu tega zakona. 7) Šteje se, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.
2 Določba 280. člena ZPP se glasi: "1) Narok za glavno obravnavo razpiše predsednik senata. 2) Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. 3) Predsednik senata povabi na narok stranke ter priče in izvedence, za katere je odločil, da jih bo povabil na glavno obravnavo.?


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 139, 142, 142/4, 280, 280/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDExNjE0