VSC Sklep Cp 387/2017

Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča je za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti odločilen obstoj okoliščin, ki so za mld. S. tako ogrožajoče, da je treba še pred odločitvijo o predlogu začasno spremeniti že pravnomočno določen način izvrševanja stikov, in da so te nastale v času po pravnomočno določenem načinu izvrševanja stikov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki I. izreka spremeni tako, da v tem delu poslej glasi:

"Ugovoru se ugodi in se razveljavi izpodbijana točka I. izreka sklepa N 174/2017 z dne 17. 5. 2017."

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. izreka zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca, ki ga je vložil zoper po uradni dolžnosti izdano začasno odredbo v točki I. izreka sklepa N 174/2017 z dne 17. 5. 2017.

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), predlagal pa je spremembo izpodbijane odločitve tako, da se ugovoru ugodi ter se odločitev pod točko I. izreka napadenega sklepa razveljavi in predlagateljici naloži v plačilo vse stroške postopka v zvezi z izdano začasno odredbo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navajal je, da razlogi za izdajo začasne odredbe z določitvijo stikov pod nadzorom centra za socialno delo niso izkazane, stiki so že dogovorjeni s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1303/2014 - IV z dne 28. 9. 2016 (v nadaljevanju: sodba). Že dogovorjeni stiki za mld. hčerko ne pomenijo psihične obremenitve, z njimi se ne ogroža njenega telesnega in duševnega razvoja. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče iz teh razlogov v konkretnem primeru izdalo začasno odredbo. Nasprotni udeleženec meni, da gre za pretiran in nesorazmeren ukrep sodišča, saj potrebe po izvajanju stikov pod nadzorom ni in tudi niso izkazane. To izhaja tudi iz izvedenskega mnenja psihologa E. G,, podanega v postopku P 1303/2014, iz katerega izhaja, da obstajajo vsi ustrezni potenciali za vzpostavitev dobrega medsebojnega odnosa med mld. hčerko in nasprotnim udeležencem, da mld. hči na nasprotnega udeleženca dobro reagira, takoj ga je spustila k sebi, hitro sta vzpostavila dober čustven odnos ter ni potreb, da bi se stiki izvajali pod nadzorom CSD. Torej mld. hči ob stiku z nasprotnim udeležencem ne doživlja psihične obremenitve, ni ogrožen njen duševni ali telesni razvoj. Iz izdane začasne odredbe izhaja, da so stiki zgolj začasno urejeni, prvi stik naj bi potekal 22. 5. 2017 pod nadzorom CSD, če se prvi stik ne izvede, se nadaljnji stiki po začasni odredbi ne izvajajo. Posledično to pomeni, da še v naprej obveljajo stiki, kot so določeni s pravnomočno sodbo, torej ima nasprotni udeleženec pravico do stikov z mld. hčerko, predlagateljica pa mu mora stike omogočiti brez prisotnosti tretje osebe. Začasna odredba ni nujno potrebna za zagotovitev največje koristi mld. hčerke obeh udeležencev, niso podane okoliščine, ko je treba že pred izdajo končne odločitve začasno urediti stike, ker bi v nasprotnem primeru mld. hčerki nastala nenadomestljiva škoda. Nasprotni udeleženec ne more spregledati mnenja sodišča, da se škoda mld. hčerki že dela, ker nima vzpostavljenih stikov z očetom, kar je predvsem posledica nezmožnosti medsebojne komunikacije in nezaupanja med strankama. Sodišče je z izdano začasno odredbo stike po 22. 5. 2017 celo samo prepovedalo in torej postopalo v nasprotju s koristjo mld. hčerke, kateri bo še naprej nastajala nenadomestljiva škoda. Nasprotni udeleženec je pripravljen stike izvajati brez nadzora tretjih oseb, enako bi morala biti pripravljena na izvrševanje stikov predlagateljica, nasprotni udeleženec ni škodoval in nima namena škodovati mld. hčerki, dejansko pa se ji z neizvrševanjem stikov povzroča škoda. Nasprotni udeleženec meni, da niso podani pogoji za izdano začasno odredbo, z njo je sodišče prve stopnje poseglo v s sodbo določene stike, ki so bili podrobno določeni in naj bi potekali brez navzočnosti tretjih oseb, s sodbo določeni stiki so v korist mld. hčerke, sodišče prve stopnje jih z začasno odredbo ne bi smelo omejevati časovno in tudi ne z nadzorom centra za socialno delo. Za določitev stikov pod nadzorom centra za socialno delo ni imelo opore v dejanskem stanju, saj ne obstajajo takšne okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izvajati stike pod nadzorom tretje osebe, niti ni mld. hčerka ogrožena, če ima že določen stik z očetom. Sodišče prve stopnje je očitno določilo izvajanje stikov ob pomoči centra za socialno delo iz razloga, ker naj predlagateljica ne bi omogočala stikov, torej bi moralo predlagateljici z začasno odredbo določiti kazen, če ne bo izvajala stikov, ki so že določeni s sodbo, ne pa da na tak način kaznuje nasprotnega udeleženca. Ukrep je pretiran in nesorazmeren, potreb po izvajanju stikov pod nadzorom ni in niso izkazane.

3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo ugotovljena dejstva in zaključki:

- da so bili stiki med mld. S. in nasprotnim udeležencem določeni s sodbo (Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1303/2014-IV z dne 28. 9. 2016, ki je v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3197/2016 z dne 19. 12. 2016, postala pravnomočna),

- da je predlagateljica v predmetni zadevi predlagala ukinitev stikov med nasprotnim udeležencem in mld. S.

- da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec nezmožna na s sodbo določen način izvajati stike, ker glede neizvajanja le-teh obtožujeta drug drugega, odnos med njima je poln nezaupanja, obtoževanj in očitkov,

- da so neutemeljene ugovorne navedbe nasprotnega udeleženca, da sodišče ni imelo opore v dejanskem stanju za določitev stikov pod nadzorom centra za socialno delo in da mld. hčerka ni ogrožena, če že ima predhodno določene stike z nasprotnim udeležencem,

- da v konkretni situaciji ne gre za pretiran in nesorazmeren ukrep sodišča, ker je pred odločitvijo (izdajo začasne odredbe) pridobilo poročilo centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da je nasprotni udeleženec poskušal vzpostaviti stik z mld. S., ko je bila stara dva meseca in enkrat, ko je bila stara devet mesecev, od določitve stikov s sodbo pa je prišel na stik le 5. 3. 2017 in da v tem času nista uspela vzpostaviti navezanosti,

- da je na naroku 10. 5. 2017 nasprotni udeleženec izjavil, da ni pripravljen izvajati stikov pod nadzorom, takšno izvajanje stikov pa je namenjeno ponovni vzpostavitvi ustrezne komunikacije in bližine, kadar se otrok in tisti od staršev, ki naj bi izvrševal stike, dalj časa nista videla, kot je to v konkretnem primeru,

- da je treba že pred izdajo končne odločitve v predmetni zadevi začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala težko nadomestljiva škoda.

Iz povzetih dejstev in zaključkov sodišča prve stopnje torej izhaja, da se stiki med mld. S. in nasprotnim udeležencem dejansko ne izvajajo skladno s pravnomočno sodbo in da je izdana začasna odredba potrebna, ker so zaradi neizvajanja stikov ogrožene koristi mld. S., ter da je pred odločitvijo v tem postopku izvajanje stikov pod nadzorom namenjeno predvsem ponovni vzpostavitvi ustrezne komunikacije in bližine med otrokom in nasprotnim udeležencem. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je kot ključno za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti sodišče prve stopnje poudarilo potrebnost izvrševanja stikov zato, da ne bi še naprej nastajala težko nadomestljiva škoda mld. S., ki ji že nastaja zaradi neizvrševanja stikov po sodbi, kar je posledica slabe komunikacije med predlagateljico in nasprotnim udeležencem.

6. V sporih iz razmerij med starši in otroki izda sodišče začasno odredbo po 411. členu ZPP v zvezi z 272. členom ZIZ le v izjemnih primerih, ko je že pred izdajo končne odločbe treba izvesti ukrep za zaščito otroka, da se prepreči ogrožanje otroka in nastanek težko nadomestljive škode. Torej je začasna odredba dopustna le v izjemnih primerih, ko je za zaščito otroka in njegovih koristi potrebno izvesti ukrepe s ciljem preprečitve konkretnega ogrožanja otroka in nastanka težko nadomestljive škode že pred izdajo dokončne odločbe.

7. Iz sodbe v prilogi A 3 izhaja, da so v obravnavanem primeru že pravnomočno določeni stiki od decembra 2016 dalje, določeni so tako, da se izvajajo postopoma glede na trajanje in njihovo pogostost.

Po presoji pritožbenega sodišča je začasna odredba v takih primerih, ko že obstaja izvršilni naslov za izvajanje stikov, predlog za ukinitev stikov (oziroma za drugačno določitev stikov) pa je bil vložen le štiri mesece po pravnomočno določenih stikih, dopustna res le v izjemnih primerih.

8. Iz zaključkov sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu smiselno izhaja, da ker se stiki dejansko ne izvajajo po sodbi, so ogrožene koristi mld. S. in je zato z izdano začasno odredbo določilo stike za čas tega postopka. V tem postopku pa predlagateljica zasleduje cilj, da se v celoti ukinejo stiki med mld. S. in njenim očetom. Iz podatkov v sodnem spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje že pravnomočno zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo predlogu identične začasne odredbe z obrazložitvijo, da pogojev za ukinitev stikov z verjetnostjo ni ugotovilo (točka 16 obrazložitve napadenega sklepa). Dejstvo torej je, da bi nasprotni udeleženec lahko na podlagi izvršilnega naslova - sodbe - v izvršilnem postopku dosegel izvrševanje že določenih stikov.

9. Po presoji pritožbenega sodišča je za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti odločilen obstoj okoliščin, ki so za mld. S. tako ogrožajoče, da je treba še pred odločitvijo o predlogu začasno spremeniti že pravnomočno določen način izvrševanja stikov, in da so te nastale v času po pravnomočno določenem načinu izvrševanja stikov.

Iz spisovnega gradiva, tudi iz obrazložitve sodbe v prilogi A 3 in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da to ni nova okoliščina, saj je obstajala že ob določitvi stikov s sodbo (ko je imel nasprotni udeleženec do sodbe, to je do starosti otroka dve leti in pol, le dva stika).

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da so stiki koristni in potrebni za otrokov duševni razvoj. Ob upoštevanju poteka pet mesecev od že pravnomočno določenih stikov do izdane začasne odredbe in dejstva, da predmetni postopek teče zaradi predlagane ukinitve stikov, okoliščina, da se mld. S. in nasprotni udeleženec nista videla dobra dva meseca (od 5. 3. 2017 do izdaje začasne odredbe 17. 5. 2017), ker je bil izvršen le en stik zaradi konfliktnih odnosov med predlagateljico in nasprotnim udeležencem, po presoji pritožbenega sodišča vse to ne pomeni tolikšne duševne obremenitve in tudi ne ogroža otrokovega duševnega ter telesnega razvoja tako močno, da bi bilo potrebno z začasno odredbo začasno urediti stike pod nadzorom.

Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča materialno pravno zmotno zaključilo, da je nasprotni udeleženec neutemeljeno ugovarjal, da začasna odredba ni imela opore v dejanskem stanju in da mld. S. ni ogrožena, kar utemeljeno ponavlja tudi pritožba.

10. Pritožba tudi utemeljeno trdi, da je z izdano začasno odredbo sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju s koristjo mld. S. Z določenim potekom stikov vsak drugi ponedeljek od 13.15 ure do 14.15 ure pod pogojem, da se izvrši prvi stik 22. 5. 2017 in da nasprotni udeleženec morebitno odsotnost na prvem stiku opraviči, sicer se nadaljnji stiki ne izvajajo, po presoji pritožbenega sodišča ne bi bil uresničen namen zavarovanja koristi mld. S., to je, zagotoviti ji stike z očetom do pravnomočnosti tega postopka. Bistvo zavarovanja z začasno odredbo pa je, da se doseže namen zavarovanja.

11. Pritožba ni izrecno izpodbijala odločitve o stroških postopka. Prav tako ni uveljavljala pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo obremenjenosti izpodbijanega sklepa s tistimi bistvenimi kršitvami, na katere mora samo paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ob obrazloženem je pritožba utemeljena, izpodbijani sklep je materialno pravno napačen, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in sklep o začasni odredbi N 174/2017 z dne 17. 5. 2017 razveljavilo glede odločitve v točki I. izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Datum zadnje spremembe:

14.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1239/2017
• VSC Sodba Cp 29/2019
• VSM Sklep III Cp 9/2023