VSC Sodba PRp 61/2017

Jedro

Oporekanje rezultatu alkotesta pa je lahko bodisi izrecno ali pa z odklonitvijo podpisa zapisnika. Po izraženem nestrinjanju s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, pa mora torej obvezno slediti faza odreditve strokovnega pregleda oziroma preizkusa z etilometrom s strani poslujočega policista in le, če je bil strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odrejen, pa ga obdolženec odkloni, kot pravilno razloguje v obravnavanem primeru tudi prvo sodišče, je mogoče šteti, da nastopi domneva, po kateri je mogoče rezultat alkotesta pripisati obdolžencu.

Odreditev strokovnega pregleda oziroma preizkusa z merilnikom ob nestrinjanju z rezultatom alkotesta je namreč ključna za vzpostavitev domneve, da velja rezultat indikatorja, če preizkušanec v takem primeru strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odkloni.

Ta napaka v poslovanju, ko obdolžencu strokovni pregled ni bil odrejen, pa potrjuje pravilnost zaključkov v izpodbijani sodbi v smeri, da obdolženec tako, kot to ves čas tudi v svojem zagovoru trdi, strokovnega pregleda, ki mu ni bil odrejen, tudi ni mogel odkloniti, zato posledično tudi ni mogoča vzpostavitev v določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP zapisane domneve, da se je obdolženec strinjal s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo je pokazal indikator.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo postopek o prekršku zoper uvodoma imenovanega obdolženca zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka člena 105 ZPrCP ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka člena 136 Zakona o prekrških (ZP-1) in posledično s stroški tako ustavljenega postopka obremenilo proračun.

2. Tako odločitev napada prekrškovni organ kot predlagatelj v tem prekrškovnem postopku z načelnim uveljavljanjem zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvemu sodišču v ponovljen postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi izhaja, da je obdolženec kritičnega dne (3. 1. 2017) bil zaznan kot voznik v cestnem prometu v naselju V. ob 00.55 uri, ko je vozil osebno vozilo iz smeri K. proti K. cesti in bil s strani poslujoče policijske patrulje, v kateri sta bila policista M. Č. in M. B. ustavljen v neposredni bližini stanovanjskega bloka Š. cesta. Najprej je bila opravljena kontrola dokumentacije, ker pa je obdolženec kazal znake alkoholiziranosti, mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ki je pokazal stopnjo alkoholiziranosti 0,73 mg/l, takem rezultatu pa je obdolženec oporekal (se s stopnjo izkazane alkoholiziranosti ni strinjal!), med pisanjem zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti pa naj bi se zaprl v garažo, na poziv policista B., da zapisnik podpiše pa se je odzval tako, da naj bi povedal, da zapisnika ne bo podpisal. Vsled navedenega je predlagatelj obdolžencu v obdolžilnem predlogu očital, da je v kritičnem času vozil v cestnem prometu s stopnjo alkoholiziranosti več kot 0,52 mg/l.

5. Zaradi ugotavljanja ključnega dejstva o tem, ali je bil postopek preverjanja obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti opravljen v skladu z določbami člena 107 ZPrCP, je prvostopno sodišče izvedlo dokazni postopek, v katerem je zaslišalo ne le obdolženca in s strani obdolženca predlagano pričo (ta naj bi bil sopotnik), temveč tudi oba poslujoča policista, zlasti policista Č., ki je izpolnjeval zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti in izpoved slednjega dokazno ocenjevalo tudi v razmerju do zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti (priloga A1), iz katerega določno izhaja, da se obdolženec ni strinjal s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo je pokazal indikator, zaradi česar mu je v nadaljevanju bil odrejen strokovni pregled, ki naj bi ga obdolženec odklonil in se v vmesnem času zaprl v garažo. Izhajajoč iz pravilno obrazložene razlage drugega odstavka člena 107 ZPrCP v izpodbijani sodbi in dokazni oceni izpovedi zlasti policista Č. ter zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ter ob dejstvu, da je obdolženec zanikal, da bi mu naj s strani poslujočega policista bil odrejen strokovni pregled, ki ga obdolženec po lastnem zatrjevanju tudi ni odklonil, je prvostopno sodišče ugotovilo, da policist Č. kljub drugačni navedbi v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti obdolžencu ni odredil preizkusa alkoholiziranosti, zato zapisnik o alkoholiziranosti v tem delu ni štelo kot verodostojen listinski dokaz poteka postopka v zvezi z opravljanjem preizkusa alkoholiziranosti in je posledično zaključilo, da postopek ugotavljanja obdolženčeve alkoholiziranosti ni bil skladen z določbo drugega odstavka člena 107 ZPrCP, saj obdolženec, ki je oporekal rezultatu indikatorja, ni odklonil strokovnega pregleda, kateri mu tudi v konkretnem postopku ni bil odrejen.

6. Takim zaključkom pritožba nasprotuje ter v okviru pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (3. točka člena 154 ZP-1) napada predvsem dokazno oceno obdolženčevega zagovora, izpovedi prič H. in policista Č. ter meni, da je sicer prišlo do razlike med navedbami v obdolžilnem predlogu in izpovedjo policista Č., kar pa še ne zadošča za sklep o tem, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti neverodostojen. Obdolženec se je namreč namerno zaprl v garažo in tako preprečil dokončanje postopka, ki ni bil izveden do konca, njegova navedba, da to ni storil hote, pa ne drži. Obdolženec je namreč s pobegom v garažo prekinil postopek policistov, ki bi mu morala odrediti strokovni pregled, saj je izrazil nestrinjanje s preizkusom. Neskladje v izpovedi policista Č. in njegova nejasna izjava o vprašanju, ali je obdolžencu odredil strokovni pregled, pa ne spremeni dejstva, da je obdolženec pravilno opravil preizkus in nato zavestno onemogočil zaključek postopka. Pritožbenim navedbam ni pritrditi.

7. Predlagateljevo razumevanje poteka preizkusa obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti v konkretnem postopku tako, kot ga je ugotovilo prvo sodišče v odnosu do določbe drugega odstavka člena 107 ZPrCP je napačno. Iz te določbe (novela ZPrCP-A) namreč jasno izhaja, da v primeru, če se z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola kot bi smel, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga preizkušanec podpiše. Če udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali pa strokovni pregled. Če pa udeleženec cestnega prometa odkloni preizkus z merilnikom ali pa strokovni pregled, pa nato policist vzrok odklonitve vpiše v zapisnik, prav tako pa se šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku. V tej določbi so jasno razmejene pravice in obveznosti preizkušanca v cestnem prometu na eni strani, ki ima po opravljenem preizkusu z indikatorjem pravico tako izkazanemu rezultatu alkotesta oporekati in na drugi strani poslujočega policista, ki mora v takem primeru, ko preizkušanec oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem, preizkušancu obvezno odrediti strokovni pregled oziroma preizkus z etilometrom. Oporekanje rezultatu alkotesta pa je lahko bodisi izrecno ali pa z odklonitvijo podpisa zapisnika.¹ Po izraženem nestrinjanju s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, pa mora torej obvezno slediti faza odreditve strokovnega pregleda oziroma preizkusa z etilometrom s strani poslujočega policista in le, če je bil strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odrejen, pa ga obdolženec odkloni, kot pravilno razloguje v obravnavanem primeru tudi prvo sodišče, je mogoče šteti, da nastopi domneva, po kateri je mogoče rezultat alkotesta pripisati obdolžencu.

8. V obravnavanem primeru pa enako, kot že prvo sodišče, tudi pritožba sama ugotavlja, da postopek ni potekal tako, kot ga izkazujejo zapisana dejstva v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti (priloga A1), saj je policist Č. po jasni in določni predočitvi tega listinskega dokaza s strani prvostopnega sodišča potrdil, da obdolžencu ni odredil strokovnega pregleda, ker se je obdolženec zaprl v garažo v času, ko je policist v avtu izpolnjeval zapisnik, v katerega pa je sicer zapisal, da je obdolžencu strokovni pregled bil odrejen in da ga je obdolženec tudi odklonil, kar pa je pojasnil z navedbo, da se običajno takšni postopki nestrinjanja z rezultatom tako tudi zaključijo. Odreditev strokovnega pregleda oziroma preizkusa z merilnikom ob nestrinjanju z rezultatom alkotesta je namreč ključna za vzpostavitev domneve, da velja rezultat indikatorja, če preizkušanec v takem primeru strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odkloni. Zato v tem primeru, kar je jasno povedal tudi policist Č. in kar je pravilno dokazno ocenilo tudi prvo sodišče, ne gre le za nepomembno neskladje oziroma nejasnost med njegovo izpovedjo in ključnim listinskim dokazom - zapisnikom o preizkusu alkoholiziranosti, iz katerega naj bi potekal jasen in skladen potek dogodkov, ki se odvijajo na kraju samem, temveč za ugotovitev, da obdolžencu strokovni pregled ni bil odrejen, pa bi mu moral biti, kar pritožba tudi sama priznava.

9. Razumeti je sicer ogorčenje predlagatelja, ki utemeljeno graja ravnanje obdolženca, ki se je med postopkom zaprl v garažo in dejansko onemogočil, da bi se postopek, kot je to sicer običajno, končal v skladu z določbo drugega odstavka člena 107 ZPrCP, torej z opravo strokovnega pregleda oziroma z nedvomno ugotovitvijo, da se obdolženec zato, ker je odklonil strokovni pregled, strinja s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo je pokazal indikator. Takšno, v tem postopku ugotovljeno ravnanje obdolženca kot preizkušanca v cestnem prometu je izrazito nekritično in nesprejemljivo tudi po oceni pritožbenega sodišča. Vendarle pa pritožba ob tem spregleda, da je policist Č. že takoj ob obdolženčevem nestrinjanju s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo je pokazal indikator, imel tako, kot je ugotovilo že prvo sodišče, objektivno možnost obdolžencu takoj, ko je obdolženec pokazanemu rezultatu oporekal, odrediti strokovni pregled, ne pa to storiti šele po izpolnitvi zapisnika, kar mu je bilo kasneje zaradi zaprtja obdolženca v garažo, objektivno onemogočeno. Ta napaka v poslovanju, ko obdolžencu strokovni pregled ni bil odrejen, pa potrjuje pravilnost zaključkov v izpodbijani sodbi v smeri, da obdolženec tako, kot to ves čas tudi v svojem zagovoru trdi, strokovnega pregleda, ki mu ni bil odrejen, tudi ni mogel odkloniti, zato posledično tudi ni mogoča vzpostavitev v določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP zapisane domneve, da se je obdolženec strinjal s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo je pokazal indikator. Na take zaključke prvega sodišča, ki jim pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, pa ob tem, da je prvo sodišče z gotovostjo ugotovilo, da obdolžencu strokovni pregled nikoli v tem postopku ni bil odrejen, ne vpliva sicer šibka dokazna ocena izpovedi domnevnega obdolženčevega sopotnika - priče Hutinskega, kar sicer pritožba opravičeno izpostavlja.

10. Ker torej pritožbeno uveljavljani razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni utemeljen, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (člen 159 ZP-1) sodbo sodišča prve stopnje potrditi.

-------------------------------
¹ Primerjaj sodbi VS RS IV Ips 88/2012, VSL PRp 910/2013, VSC PRp 14472015 ter sodbo VS RS II Ips 280/2014

Datum zadnje spremembe:

04.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba PRp 15/2021
• VSL sodba PRp 987/2009
• VSK sodba PRp 61/2012